Za ugotavljanje njihove prisotnosti uporabljamo več metod geotehničnih raziskav: vrtanje z jedrovanjem, geološko kartiranje, georadar in druge geofizikalne metode.

V ta namen uporabljamo georadar , s katerim zaznavamo vlažnost pod površjem .

V nalogi sem izhajal iz dejstva, da lahko geofizikalne raziskave, predvsem georadar, bistveno pripomorejo k prepoznavanju in razumevanju kraških struktur.

Redko uporabljamo vrtalne naprave ali georadar , ki so potrebni za ugotavljanje sestave tal ali globine premikajoče se gmote .

Različne "tarče", ki jih georadar zazna, predstavljajo nezveznosti v dielektričnosti in električni prevodnosti.

Pri zgoraj omenjenih raziskavah so uporabili več geofizikalnih metod, med drugim geoelektrično kartiranje, magnetometrijo, merjenje konduktivnosti, magnetno susceptibilnost in georadar.

Pri obravnavi objekta kot kinematičnega procesa se predpostavlja, da je georadar stalno v gibanju.

Pri kriteriju trajanja smo georadar ocenili kot zmeren, saj glede na potreben čas, tudi preiščemo velike površine.

Poleg raziskav vrtač, smo georadar želeli testirati tudi za zaznavanje jam.

Pogosta je kombinacija različnih tehnologij, sledijo pa ji geodetske meritve, fotogrametrija, georadar, lasersko skeniranje in dokumentiranje s pomočjo letalnikov.

Nedestruktivne raziskave ne posegajo fizično v enoto dediščine, na primer georadar, metode terenskega daljinskega zaznavanja.

Na podlagi opravljenih ustreznih strokovnih raziskav, kot so georadar, sonde (površinske, globinske), se določijo smernice in načrt za izvedbo statične sanacije spomenika.

Med geofizikalne metode pa se tudi uvršča georadar, ki se vedno bolj uporablja in uveljavlja na različnih področjih.

Ko georadar odda pulz, se na osciloskopu prične izrisovati signal.

Kasneje se je razvila tudi metoda za raziskave podpovršja, ki deluje po istem principu, in se imenuje georadar (ang.

Georadar uporablja elektromagnetno sevanje, pri čemer se zazna odboj signala od podzemnih struktur.

Georadar smo pri kriteriju zanesljivosti ocenili kot zelo ugoden, saj lahko za zaznavanje nepravilnosti uporablja različne antene z različnimi frekvencami.

Georadar se je v začetku uporabljal za reševanje različnih geoloških problematik v okviru inženirskih in okoljskih raziskav ter v glaciologiji.

Georadar nam poda informacijo o signalih v obliki radargrama.

Georadar lahko zazna mejne horizonte, ki se dovolj razlikujejo v pedološkomineraloških lastnostih, da meje na radargramih predstavljajo prepoznaven reflektor.