« Sedaj, ko je bil pijan, je bil ginjen še bolj in misli njegove polne obupa.
Dergljala je ginjenim sercom zvestega psa in objemala ovne in ovce ki so zdaj nama prišli in razdelila
“ šepne glasneje in ginjeno mladeneč in poprime deklico za roko.
Dobri Francoz je bil globoko ginjen Še nocoj napišem grofu izcrpno porocilo in verjemite mi zelo ga bo
Zdelo se mi je da je bil ginjen pa da ga je bilo sram
»Tukaj naj počiva skrivnost njegove usode«, se je ginjen zasolzil. »Vene naj in trohni, dokler ne izgine
Domu pridši ga razvijem pred sebe in ginjen ogledujem njegove pege in maroge ki mu jih je ali vino ali
Preden se je zleknil na slamo, se mu je ginjen zahvalil.
Slavljenec jih je ginjen zahvalil im plačal prijetno
Hvaležen in ginjen je Kurent stisnil roko modrijanu ter je šel po svoji poti.
Potém pa ju vpraša z ginjenim glasom:
Tatenbah stopi ginjen njej in sam tolažbe potreben tolaži njo
tako izraženega ponižanja so bile ženske vidno ginjene
ginjenim sercom je pogledoval Nace zdaj na križ zdaj na starčka kterega oči so se svetile kterega blede
hitite srečni objesti po cesti ginjen in ganjen tako premišljujem Tale bo general oni pa admiral tisti