Rezultati naših raziskav kažejo, da obstajajo možnosti za razvoj učinkovite eradikacijske metode glive C. fraxinea, vendar so za to potrebne nadaljnje raziskave.

Na podlagi teh meritev lahko sklepamo, da vroče poletne razmere lahko značilno vplivajo na preživetje glive C. fraxinea v okuženih jesenovih tkivih.

Predvidevamo, da je neuspešno precepljanje oziroma neuspešna kultivabilnost po toplotnih obdelavah kultur glive C. fraxinea pomenila, da gliva obdelave ni preživela.

Prav zaradi razvoja drugih gliv pa je uspešnost izolacije glive C. fraxinea iz skorje veliko manjša od uspešnosti izolacije iz lesa.

Kolonije so se popolnoma približale druga drugi, nato pa so druge glive začele preraščati oziroma vraščati v kolonijo glive C. fraxinea.

Ugotovili smo , da na večini gojišč ni statistično značilnih razlik v rasti med poljskimi in slovenskimi izolati glive C. fraxinea .

Razlike v rasti med posameznimi izolati glive C. fraxinea so bile statistično značilne na vseh gojiščih , razen na vodnem agarju .

Iz rezultatov dela lahko zaključimo , da zakonitosti v hitrosti rasti izolatov glive C. fraxinea na različnih gojiščih niso jasno definirane .

Ta snov ovira rast glive C. fraxinea in preprečuje razvoj apotecijev patogena, poleg tega pa pospeši tudi razgradnjo pecljev.

Hitrost rasti kolonij glive C. fraxinea je bila relativno počasna , določena pa je bila na podlagi premera kolonije ( mm ) .

Pri raziskovanju vpliva temperature so uporabili 30 naključno izbranih kultur glive C. fraxinea , ki so bile izolirane iz jesenovih poganjkov s simptomi odmiranja .

Pri tem je treba omeniti, da smo mi v našem testu uporabili samo en izolat glive C. fraxinea.

Po inokulaciji glive C. fraxinea v vejice jesenov so bile namreč nekroze lesa značilno daljše od nekroz skorje.

Njena pogosta prisotnost v okuženih jesenovih tkivih kaže na to, da opravlja vlogo naravnega sovražnika glive C. fraxinea.

Naše raziskave so potrdile, da v procesu propadanja jesenov poleg glive C. fraxinea sodelujejo tudi drugi škodljivi organizmi.

Glive C. fraxinea nam tako tudi ni uspelo izolirati iz nobene od šestih naključno izbranih kontrolnih vejic.

Na mesto, kjer smo odstranili skorjo, smo nato položili koščke gojišča s podgobjem (premer 8 mm) glive C. fraxinea.

Vsa ta dejstva kažejo na to, da bi za zatiranje glive C. fraxinea lahko uporabili toploto.

Simptome jesenovega ožiga oziroma poškodbe zaradi glive C. fraxinea smo odkrili v vseh izbranih semenskih sestojih.

Prav nasprotno pa je bila uspešnost izolacije glive C. fraxinea zelo majhna iz toplotno obdelanih poganjkov.