»Zato iz serčne kličem globočine,
"(Spusti dete, da pade v globočino in v tem položaju"
Zdajci se čuje v globočini glas zvona.
globočine njegovega vodnega kraljestva, jih vsul pred dečka,
Potresla srca globočino.
Spodej neizrečeni globočini se vidi veliko mesto po vsi širjavi
Ko v drugič spustí v globočino sak, —
Konj se splaši zagledavši penečo globočino vzpne se in obrne
globočina. Za njo pa so šli drug za drugim.
Z brega v vodne globočine,
Iz globočine morja
Ko je bil Sódnik zopet sam, zdihne iz globočine srca: „Zdaj je vsega konec!"
vpokoj’le bodo groba globočine.
ki dolgo spal je v srca globočini!
Krokodil v globočini je skrit.