sorodni izrazi in sinonimi v sodobni slovenščini, hrvaščini in srbščini
Podobnost besed in fraz med rezultati je odvisna od tega, kolikokrat se beseda
ali fraza pojavi v podobnem stavčnem kontekstu kot "golež kaučič".
Podobni izrazi in sinonimi za
Kliknite za poizvedbo
Širši sorodni izrazi
Izrazi, ki navajajo golež kaučič med svojimi sorodnimi izrazi, a jih seznam zgoraj ne doseže. Njihova podobnost je nižja od podobnosti zadnjega izraza nad njimi.
Pogosto skupaj z
Primeri iz korpusa
Korpus Common Crawl
Common Crawl je korpus spletnih strani
Golež Kaučič ugotavlja, da je bila naloga psa v slovenski zgodovini predvsem biti čuvaj.
Golež Kaučič (1999) pojem ponarodevanja razume kot "most" - prehod med poetiko umetne in poetiko ljudske pesmi.
Marjetka Golež Kaučič , hoteč pokazati , kako jih urejajo in hranijo , kako jih preučujejo in o njih predavajo doma in po svetu .
Marjetka Golež Kaučič v svoji študiji sega za plasti ljudske ustvarjalnosti in odkriva palimpsest arhetipov, mitov in kolektivnega nezavednega.
V ljudski pesmi vedno odseva širša skupnost, toda nastane le s pomočjo nekega posameznika, ki je za to nadarjen (Golež Kaučič, 2013).
Pogosto ima funkcionalno vlogo (npr. obredna, vzgojna, družbena) in nastaja neprekinjeno v skladu s časom in slogom skupnosti (Golež Kaučič, 2003).
Marjetka Golež Kaučič (2002) to utemeljuje z zgodnjo povezanostjo človeka z živaljo, ki je botrovala nastanku številnih ljudskih pesmi z živalmi.
Tako je pri odrski prezentaciji ljudske glasbe observacijski metodi potrebno priključiti tudi » metodo analize t. i. odrskega performansa « ( Golež Kaučič 2001 a : 287 ) .
Stereotipno razmišljanje , da je le umetna pesem inovativna in dinamična kategorija ( Golež Kaučič 2003 : 34 ) lahko apliciramo tudi na situacijo v pritrkavanju .
Marjetka Golež Kaučič opozarja, da narava za avtorico ni nekaj pastoralnega, ni idealizirana, temveč je krvava.
Ali je šlo v pesmi za rasizem29 , kar je ugotovitev nekaterih socioloških raziskav ( Golež Kaučič 2003 ) , ali pa morda ksenofobijo30 , je težko presoditi .
Golež Kaučič (1997) pa je istega leta napisala in izdala članek z naslovom Podoba ženske v slovenski ljudski pripovedni pesmi.
Določen narod lahko vsebine, motive, teme in mite razvija neodvisno od drugih - to so t. i. arhetipske zgodbe (Golež Kaučič 2009, 36).
Marjetka Golež Kaučič poudarja še eno razmejitveno kategorijo med » umetnim « in » ljudskim « , namreč njuno vlogo .
Tako je bil za prenos sporočil pomemben kolektivni spomin , saj so se le preko njega sporočila prenašala ( Golež Kaučič 2007 , 80 ) .
V vseh obdobjih slovenske literarne zgodovine je jemanje ljudskih pesmi večinoma namerno , namere pa so različne « ( Golež Kaučič 2003 , 31 ) .
Marjetka Golež Kaučič v Slovenski ljudski baladi sega globlje in za plastmi ljudske ustvarjalnosti odkriva palimpsest arhetipov , mitov in kolektivnega nezavednega .
Golež Kaučič 1998 : 57 ) , iz česar izhaja nezapisovanje drugojezičnih in makaronskih pesmi .
Golež Kaučič 2003 a : 69 – 97 ) , vendar živi med pevci , le-ti so jo sprejeli , jo prevzeli , po svoje spremenili , da so nastale variante ( Kumer 1996 : 11 ) .
Marjetka Golež Kaučič jo navaja kot enega najbolj izrazitih primerov, ki bi jih lahko uvrstili med dela z ekološkim predznakom ("Folklorni" 44).