Izterjali so svoje gorje
"Gorje ti, gorje, brezdušni krvnik,
pripravljeni, gorje ti!«
bi mi bilo gorje!
da ga varujemo hudega; gorje
sopsti, tiho sem odprla vrata in — — gorje, gorje!
Eno gorje je prešlo glej prihaja za tem še dvojno gorje
kupo gorja kupo bolesti? ...
Ki nosil je tvoje — človeštva gorje ;
obupovala, kako ji je gorje.
»Gorje ti, Betulija krasna, gorje!
gorju,” ga vpraša Lavra.
gorja ni razodela nikomur,
Potem pa gorje Mileni
Dvema bo lažje nositi gorje.