sorodni izrazi in sinonimi v sodobni slovenščini, hrvaščini in srbščini
Podobnost besed in fraz med rezultati je odvisna od tega, kolikokrat se beseda ali fraza pojavi v podobnem stavčnem kontekstu kot "gostoti toplotnega toka".
Kliknite za poizvedbo
Širši sorodni izrazi
Izrazi, ki navajajo gostoti toplotnega toka med svojimi sorodnimi izrazi, a jih seznam zgoraj ne doseže. Njihova podobnost je nižja od podobnosti zadnjega izraza nad njimi.
Primeri iz korpusa
Korpus Common Crawl
Common Crawl je korpus spletnih strani
Z naraščanjem tlaka se zniža pregretje pri določeni gostoti toplotnega toka, kar pomeni, da zabeležimo višji koeficient toplotne prestopnosti.
Vsako nukleacijsko mesto ima pri določeni gostoti toplotnega toka svojo karakteristično temperaturo aktivacije.
Vrelni proces pri zmerni gostoti toplotnega toka smo opazovali na titanovi ter na platinasti foliji.
V analizi so bile uporabljene temperature, zajete znotraj štirih obdobij delovanja pri konstantni gostoti toplotnega toka, tj. v stacionarnih razmerah.
Uporabnost teh modelov je zaradi tega omejena na manj intenzivno vrenje pri nizki gostoti toplotnega toka.
Temperatura površine pri tej gostoti toplotnega toka je že zelo pregreta.
Te razlike so pri višji gostoti toplotnega toka manj opazne.
Taka dinamika spreminjanja kota je precej bolj razvidna pri največji gostoti toplotnega toka, saj jo pri najnižji še komaj zaznamo.
Tak čas vzorčenja zagotovi dobro reprezentativnost temperaturnega polja pri obravnavani gostoti toplotnega toka.
Ta predpostavka drži za območje bližje kritični gostoti toplotnega toka, je pa še vedno dovolj dober približek tudi pri nižjih območjih.
Se pa hidrofilnost površine po vrenju (po doseženi kritični gostoti toplotnega toka) izrazito spremeni in površina postane celo hidrofobna.
Pri vrenju pri višji gostoti toplotnega toka ne moremo zanemariti vplivov z okoliških nukleacijskih mest, t.i. interakcij.
Pri visoki gostoti toplotnega toka pride do porasta v številu nukleacijskih mest na grelniku in v frekvenci nastajanja mehurčkov.
Pri temperaturi nasičenja kapljevine se pri dovedeni gostoti toplotnega toka postopoma segreva in termična mejna plast narašča do mejne vrednosti δt.
Pri pogojih mikrogravitacije se to zgodi pri manjši gostoti toplotnega toka kot pri zemeljskih pogojih, zaradi odsotnosti vzgona.
Pri nižji gostoti toplotnega toka se vrenje vrši v obliki posameznih mehurčkov, ki nastajajo naključno na površini grelnika.
Pri maksimalni doseženi gostoti toplotnega toka (q̇max) pa se je žica v nekem trenutku nepričakovano stopila.
Pri kritični gostoti toplotnega toka nastopa relativno velika temperaturna sprememba.
Pri konstantni gostoti toplotnega toka je pregretje površine s časom naraščalo do dosega stabilnega stanja.
Preskok z mehurčkastega v filmsko vrenje, ki nastopi pri kritični gostoti toplotnega toka, je nenaden in le delno predvidljiv.