Ker je reakcija med sondo in GzmB počasnejša, se prosti luciferin hitreje porablja kot pa nastaja, intenziteta luminiscenčnega signala pa posledično nizka.

Študije, ki primerjajo ekscizijske rane pri diabetičnih miših in miših divjega tipa, kažejo bistveno višje ravni GzmB v diabetičnih ranah.

Naš encim smo direktno po izražanju uporabili za testiranje sonde, tako smo verjetno imeli večji delež aktivne oblike GzmB.

Mišji GzmB in vitro cepi fibronektin in vitronektin na enake fragmente , kot v kroničnih ranah na miših.

Substratna specifičnost človeškega GzmB je nekoliko nenavadna za serinsko proteazo, saj cepi peptidno vez za aspartatom.

Komercialen GzmB je bil pripravljen v drugem ekspresijskem sistemu in je bil dostavljen v liofilizirani obliki.

Apoptozo pa lahko sproži tudi zunajcelični GzmB, ki cepi proteine zunajceličnega matriksa, kar lahko povzroči anoikis.

Povišano izražanje GzmB je povezano tako z razgradnjo dekorina, kot tudi upadom kolagena v koži.

Pod b) je graf aktivnosti GzmB na bioluminiscenčno sondo s predhodno inkubacijo grancima s sondo.

Pod a) je graf aktivnosti GzmB na bioluminiscenčno sondo brez predhodne inkubacije grancima s sondo.

GzmB se izraža močenje kot perforin, kar kaže na zunajcelično aktivnost GzmB, ki ni povezana z apoptozo 67.

V primerjavi z zdravimi posamezniki je koncentracija GzmB v plazmi in tkivu pacientov povišana.

Ključno je , da sta bila tako komercialni kot naš rekombinanten GzmB aktivna na sondo.

Luminiscenčni signal je pri vseh treh različnih GzmB veliko močnejši, kot pa pri ostalih predstavnikih družine grancimov (slika 20 in 21).

Številni regulatorni, efektorski proteini in membranski receptorji so lahko substrati za GzmB (poti 3a in 3b).