Za začetek je treba pojasniti , da sta virusa genitalnega herpesa dva , prvi , originalni , je herpes simpleks tip dve , ki povzroča genitalni herpes .

Za te namene uporabljamo vektorje, ki izvirajo iz adenovirusov, retrovirusov, lentivirusov, virusov herpes simpleks ali iz adenoasociacijskih virusov.

Vnetje možganskih ovojnic pa lahko povzročijo tudi virus herpes simpleks in virusi mumpsa in rdečk .

Virusni vektorji, ki so največkrat uporabljeni, so retrovirusni, adenovirusni in herpes simpleks virusni vektorji.

Virusi herpes simpleks sicer spadajo v veliko družino virusov .

Virus herpes simpleks se prenaša z neposrednim stikom okužene telesne tekočine ali izločka z zdravo sluznico oziroma kožo .

Virus herpes simpleks po okužbi doživljenjsko ostane v telesu .

Virus herpes simpleks lahko povzroča tudi herpes na ustnicah .

Virus herpes simpleks ima sposobnost razmnoževanja šele po vstopu v celico .

V tem primeru gre za tirozinsko kinazo virusa herpes simpleks, ki jo z adenovirusnim vektorjem dostavijo v tumor.

V glavnem jo povzroča virus herpes simpleks tipa dva.

Uporabljamo ga za zdravljenje zgodnjih stopenj ponavljajočih se okužb z virusom herpes simpleks ( herpes na ustnicah ) .

Take bolezni so npr. lupus eritematozus , rozacea in herpes simpleks .

Razvoj cepiva proti virusu herpes simpleks je zahteven, saj se v prisotnosti humoralne in celične imunosti pojavljajo reaktivacije.

Pri » ponavljajočem se pasavcu « gre običajno za herpesu zostru podobno spremembo , ki jo povzroča drug virus ( virus herpes simpleks ) .

Okužbe z virusom herpes simpleks so razširjene po vsem svetu .

Obe bioaktivni snovi , hipericin in psevdohipericin , zavirata virus herpes simpleks in še mnoge druge viruse .

Nekatere razjede so posledica okužbe , na primer herpes simpleks , pri katerem se mehurji v ustih na koncu spremenijo v razjede .