Z redčenjem, presajanjem in selekcijo s presejalnimi metodami izmed vseh hibridomov izoliramo in namnožimo tiste, ki sintetizirajo najbolj specifična monoklonska protitelesa.

Vsaka linija hibridoma je rezultat naključne fuzije, zato so razumljive velike razlike med posameznimi linijami hibridomov v več lastnostih.

Vpliv seruma se je poznal tudi pri deležu (%) viabilnih hibridomov.

V sklopu magistrskega dela smo želeli primerjati rast in produkcijo hibridomov v različnih gojiščih in načinih gojenja.

V nalogi smo preverili vpliv nasaditvene koncentracije celic, vpliv vrste in sestave gojišča, vpliv seruma ter načina gojenja na dinamiko rasti hibridomov.

Ugotovili smo še, da protitelesa obeh hibridomov sestavljajo lahke verige kappa.

To je bil predpogoj za zaključne poskuse, kjer smo celice gojili z namenom določanja produktivnosti linij naših hibridomov.

Sprememba načina gojenja je imela velik vpliv na dinamiko rasti naših hibridomov.

Serum in glutamin sta imela pozitiven vpliv tudi na viabilnost hibridomov.

S tehnologijo hibridomov pripravimo mišja mAb, ki jih lahko s proteinskim inženiringom spremenimo v himerna ali humanizirana protitelesa.

S pomočjo genskega inženiringa je mogoče izolirati gene za protitelesa iz hibridomov in jih manipulirati.

S kloniranjem želimo osamiti klone hibridomov, ki izločajo samo protitelesa specifična za naš antigen.

Rezultati so pokazali, da poleg seruma na rast hibridomov vpliva tudi koncentracija glutamina v gojišču.

Raziskave na področju izdelave in uporabe celičnih hibridomov so napredovale vse do kliničnih preizkušanj.

Rast hibridomov in njihova produktivnost pri šaržnem načinu gojenja nista nujno povezani.

Prvi koraki pri klasičnem pridobivanju protiteles so imunizacija živali s tarčnim antigenom, tvorba hibridomov in njihova selekcija.

Prisotnost seruma in koncentracija glutamina sta vplivali na rast in viabilnost hibridomov.