Če prevladuje negativna bilanca vode , govorimo o hipertonični dehidraciji , če prevladuje negativna bilanca natrijevih soli , pa o hipotonični dehidraciji .

Takoj po treningu je priporočljiv energetski napitek (izotonični ali hipertonični) ali čvrst ogljikohidratni prigrizek (sadje, energetska ploščica).

Pri zelo dolgih aktivnostih je potrebno veliko energije in hipertonični napitki se lahko vzamejo med vadbo , da zadovoljijo energijske potrebe .

Pri nanodelcih pa je odziv na hipertonični šok drugačen - podoben kot pri zdravih celicah.

Pri hipertonični dehidraciji gre za pomanjkanje vode v celicah , saj z znojenjem izgubljamo predvsem vodo in relativno manj elektrolitov .

Po treningu ali tekmi je dobro, da košarkar čim prej zaužije čvrst obrok z vsebnostjo ogljikovih hidratov in spije hipertonični napitek.

Po aktivnosti pa se priporočajo hipertonični napitki , ki imajo višjo vsebnost mineralnih soli in sladkorjev .

Na ta način smo dobili dva različna odziva: odziv na hipotonični šok in odziv na hipertonični šok.

Na razpolago so hipotonični, hipertonični in izotoničnimi napitki, ki se razlikujejo po vsebnosti sladkorjev.

Hipotonični napitki imajo nižjo vrednost delcev kot kri , hipertonični napitki pa imajo višjo vsebnost delcev kot kri .

Hipotonični napitki imajo manj delcev kot kri , hipertonični športni napiti pa več delcev kot kri .

Hipertonični šok smo na istem vzorcu lahko ponovili celo šestkrat, preden je celica izgubila svoje začetne elastične lastnosti.

Hipertonični napitki z veliko ogljikovih hidratov so primerni za zapolnitev glikogenskih zalog v mišicah po telesni aktivnosti .

Hipertonični napitki imajo večjo koncentracijo soli in sladkorjev .

Hipertonični napitek se uporablja za dopolnitev dnevnega vnosa ogljikovih hidratov , ponavadi po vadbi za povečanje glikogena v mišicah .

Hipertonični medularni intersticij nastane z reabsorpcijo osmotsko aktivnih substanc iz tubulov v medulo in izločanjem vode iz medularnega intersticija v vazo rekto .

Če prevladuje negativna bilanca vode, govorimo o hipertonični dehidraciji, če prevladuje negativna bilanca natrijevih soli, pa o hipotonični dehidraciji.

Pri hipertonični hiponatriemiji nastopi resorpcija vode z molekulami, kot sta glukoza (pri hiperglikemiji ali diabetesu) ali manitol (pri hipertonični infuziji).

Drugo skrajnost predstavljajo hipertonični osmoregulatorji, kamor spadajo sladkovodne živali, katerih telesne tekočine so hipertonične glede na hipotonično sladko vodo.

Noge so lažje tudi, če jih namakaš v slani vodi (pač neki hipertonični raztopini).