Vezava zunajceličnih ligandov vodi v kopičenje integrinov v ravnini plazemske membrane in tvorbo fokalnih stikov, ki spodbujajo združevanje aktinskih filamentov.

V prvem koraku se na zunajcelični matriks vežejo integrinski transmembranski receptorji, kar povzroči združevanje integrinov.

V kategoriji molekularna funkcija sta statistično najbolj izstopali anotaciji celična adhezija in vezava molekul ter vezava integrinov.

Uporabljata se še ustekinumab, ki sodi v skupino zaviralcev interlevkinov in vedolizumab, ki sodi med zaviralce integrinov.

Ti proteini spodbudijo aktivacijo integrinov, kar vodi do združevanja še večjega števila teh receptorjev.

Tako podenoti alfa kot beta različnih integrinov sta bili pokazani kot tarči katepsinov pri proteomski identifikaciji.

Spada v družino integrinov, transmembranskih receptorjev, ki sodelujejo pri celični adheziji.

Skupine integrinov uravnavajo različni ogrodni poteini, lipidi in vezavni proteini za integrin, njihov nastanek in razgradnja pa sta odvisna od mikrookolja celice.

Skupaj s paksilinom in talinom spodbuja aktivacijo in združevanje integrinov.

Rezultati kažejo na to, da je število prostih integrinov odvisno samo od uporabljene koncentracije tripsina za odlepljanje celic.

Proces nastanka fokalnih stikov zahteva aktivacijo integrinov in rekrutiranje strukturnih signalnih komponent do nastajajoče povezave.

Pride do položajnih sprememb podenot integrinov, ki sprožijo izločanje beljakovin.

Prek integrinov poteka dvosmerna komunikacija med notranjostjo celice in njenim okoljem.

Prav tako je bila pokazana vloga integrinov pri kroničnem vnetju, ki lahko pripelje do raka, saj so mehanizmi obeh podobni.

Potrjevanje adhezije je odvisno od prisotnosti integrinov na aktiviranih levkocitih, ki interagirajo z adhezijskimi molekulami žilnega endotelija.

Pokaže se pomembna sprememba, izguba polarizacije integrinov v malignih celicah.

Nekteri proangiogeni faktorji lahko preko endotelijskih celic vplivajo na povečano izražanje integrinov.

Namen magistrske naloge je opredeliti vlogo integrinov v procesu nevritogeneze, posredovane z γ-enolazo.

Mi se bomo osredotočili na vpliv tripsina na število pritrjenih celic ter prisotnost prostih integrinov.

Med najbolj raziskanimi proteini iz spodnje plasti je paksilin, ki se veže neposredno na citoplazemske repe integrinov α in β.