sorodni izrazi in sinonimi v sodobni slovenščini, hrvaščini in srbščini
Podobnost besed in fraz med rezultati je odvisna od tega, kolikokrat se beseda ali fraza pojavi v podobnem stavčnem kontekstu kot "intronih".
Primeri iz korpusa
Korpus Common Crawl
Common Crawl je korpus spletnih strani
Če sta v različnih intronih, nastala zanka zajema ekson(e), ki so zaradi tega lahko izključeni iz zrele mRNA.
Za pravilno prepoznavanje dobro ohranjenih spajalnih zaporedij v intronih, njihovo izrezanje in spajanje eksonov je v celici odgovorno spajalno telesce (ang. spliceosome).
Večina miRNA pri človeku leži v intergenskih regijah, približno tretjina pa se nahaja v intronih t.i. gostiteljskih genov (intragenske miRNA).
Več kot polovica miRNA genov se nahaja v intronih protein kodirajočih genov.
V intronih, ki niso kodogena zaporedja in navadno niso pod selekcijskim pritiskom, je frekvenca mutacij navadno precej večja kot v eksonih.
V intronih ob drugem eksonu sta prisotni kratki reverzno komplementarni sekvenci, ki sami ne zadostujeta za tvorbo circRNA.
Tudi na novo odkrite različice v intronih so brez jasno pojasnenega kliničnega pomena.
Te razlike so bile prisotne v vseh treh intronih in eksonih.
Sto neeksonskih elementov se nahaja v intronih znanih genov, ostali so medgenski.
Razporejeni so po celotnem genomu, tako v promotorjih, kodirajočem zaporedju, intronih, kot ne-kodirajočem delu genoma.
Razlike so bile prisotne pri vseh eksonih in intronih.
Približno ena tretjina genov za miRNA se nahaja v intronih protein-kodirajočih genov.
Poleg tega obstajajo tudi primeri , ko se manjši geni nahajajo v intronih večjih genov .
Omogoča napovedovanje učinkov genetskih različic v intronih na signale spajanja ali za identifikacijo motivov spajanja v katerem koli človeškem zaporedju.
Ojačevalna zaporedja so lahko tako nad osrednjim promotorjem kot pod kodirajočim zaporedjem in tudi v intronih.
Odkritih je bilo na stotine človeških miRNA lokaliziranih v intronih protein kodirajočih genov ali v nekodirajočih regijah človeškega genoma.
Njihova porazdelitev v intronih pa je bolj naključna.
Nasprotno so pri boleznih, kjer so razširitve ponovitev v intronih, opazili mutacije z izgubo funkcij.
Namesto tega pa so v intronih, ki jih obdajajo, prisotna zaporedja, ki učinkujejo kot vezavna mesta za ojačevalen proteine.
Mutacije v intronih ne vplivajo neposredno na zaporedje aminokislin proteina, lahko pa preprečijo spajanje eksonov.