sorodni izrazi in sinonimi v sodobni slovenščini, hrvaščini in srbščini
Podobnost besed in fraz med rezultati je odvisna od tega, kolikokrat se beseda
ali fraza pojavi v podobnem stavčnem kontekstu kot "izobraževa nja".
Podobni izrazi in sinonimi za
Kliknite za poizvedbo
Širši sorodni izrazi
Izrazi, ki navajajo izobraževa nja med svojimi sorodnimi izrazi, a jih seznam zgoraj ne doseže. Njihova podobnost je nižja od podobnosti zadnjega izraza nad njimi.
Pogosto skupaj z
Primeri iz korpusa
Korpus Common Crawl
Common Crawl je korpus spletnih strani
Zaradi minljivosti izobraževa nja udeleženci ne morejo vedeti, kaj bodo s storitvijo prejeli.
Višje in visoke šole ter fakultete pa so le redke študijske smeri, ki ne omogočajo tudi izobraževa nja odraslih.
V nadaljevanju so predstavljeni vsi tipi srednješolskega izobraževa nja.
Ta javnozasebna partnerstva dobivajo ob zmanjševanju obsega javnih sredstev za potrebe izobraževa nja vse večji pomen.
Samo doseganje in vzdrževanje te ravni se izvaja skozi številna izobraževa nja in usposabljanja.
Prvi del se izvaja v šoli v obliki praktičnih predavanj, drugi del praktičnega izobraževa nja pa poteka pri izbranem delodajalcu, v organizaciji.
Obstaja tudi mnenje, da so o možnostih nadaljnjega poklicnega izobraževa nja učenci premalo seznanjeni.
Mentorji uvajajo nove zaposlene, skrbijo za vsa izobraževa nja in mesečno poslušajo klice svetovalcev.
Kreativnost in inovativnost spodbuja s samo organizacijsko strukturo, s timskim vzdušjem, z omogočanjem dodatnega izobraževa nja zaposlenim.
Delo v klicnem centru pomeni konstantno kroženje informacij, zato so izobraževa nja in treningi ključnega pomena.
V zadnjem obdobju postaja na izobraževalnem področju prizna-vanje učenja , ki ni potekalo v sistemu formalnega izobraževa-nja , vedno pomembnejša tema .
Od izobraževa - nja , do zaposlitve , reševanja arhitektonskih težav , ki nam delajo veliko težav .
Je sestavina vsakda - njega življenja ter vseživljenjskega učenja in izobraževa - nja ter tesno povezano s kulturo , v kateri se pojavlja .
Področje izobraževa nja zajema okoli 13 % izdatkov javnih sredstev (2,160 milijarde eur) ter kotira visoko po nomina lni in relativni vrednosti izdatkov slovenskega proračuna.
Tretji tip poklicnega izobraževanja pa je kombiniran program oz. dualni sistem izobraževa nja, katerega tipična predstavnica je Nemčija.
Podobni primeri posrednega in neposrednega udarca na pravico do brezplačnega visokošolskega izobraževa nja so prisotni tudi na Hrvaškem.
Načela deklaracije so namenjena tako multinacionalkam kot vladam, delodajalcem in delavskim organizacijam, ki pokrivajo področja zaposlovanja, izobraževa nja ter pogojev dela (ILO 2014).
V zadnjih desetih letih se je njihovo število povečalo na področju izobraževa nja, informacijskih in komunikacijskih sistemov, finančnih in zavarovalniških dejavnosti (Pirnat 2016).
Z vidika dolgoročnega razvoja izobraževa nja gre za naložbo v proizvodne sposobnosti in znanje, ki zagotavlja hitrejšo gospodarsko rast (Bevc 1991, 45−46).
Več kot 80 % vseh učencev se letno vpiše v eno izmed oblik poklicnega izobraževa nja, ki uživajo velik ugled (Hefler in drugi 2012, 72).