sorodni izrazi in sinonimi v sodobni slovenščini, hrvaščini in srbščini
Podobnost besed in fraz med rezultati je odvisna od tega, kolikokrat se beseda ali fraza pojavi v podobnem stavčnem kontekstu kot "kapljevito".
Primeri iz korpusa
Korpus Common Crawl
Common Crawl je korpus spletnih strani
Za uporabo je najprimernejša latentna toplota pri prehodu iz trdnega v kapljevito stanje in obratno.
Za (super) hidrofobne površine je znano, da so raje v stiku s parno fazo in ne s kapljevito fazo.
Vsi kemijski elementi lahko zavzamejo trdno, kapljevito, plinasto in plazemsko agregatno stanje.
Vrenje lahko okarakteriziramo kot proces, pri katerem pride do kapljevito parne fazne spremembe zaradi dovoda toplote na fluid.
Vmesnik povezuje dve domeni, zapolnjeni s kapljevito oziroma plinasto fazo.
Vektor tlv je tangenten na parno-kapljevito mejo in usmerjen proti grelni površini.
V tem primeru dovedena električna napetost, na medfazni površini, tvori dvojno električno plast na površini med trdno in kapljevito fazo.
V primeru, da kje v sistemu dosežemo temperaturo nasičenja plinov, bomo poleg izstopnih plinov dobili tudi kapljevito vodo.
V njem se kapljevito hladivo ves čas uparja in pri tem sprejema toploto iz komore.
V nadaljevanju so na kratko povzete teoretične osnove omočljivosti površin s kapljevito vodo, ki so podrobneje opisane v sledečih podpoglavljih.
V kondenzatorju se stisnjeno hladivo v plinastem stanju ohladi in kondenzira nazaj v kapljevito stanje.
Ugotovili so, da takšen pristop uspešno ločuje parno in kapljevito fazo in pri tem zmanjšuje hidravlični upor v komori.
To upoštevamo pri hlajenju bipolarne plošče s hladilno kapljevito vodo, pri čemer se del toplote iz bipolarne plošče prenese na hladilni medij.
Te kemijske spremembe povzročijo spremembo omočljivosti površine s kapljevito vodo in spremenijo karakteristike površine pri vrelnih eksperimentih.
Ta plin prenaša vodno paro, ki je prešla skozi hidrofobno membrano proti zunanjemu kondenzatorju, kjer nato poteka kondenzacija v kapljevito stanje vode.
Sledi razlaga in fizikalno ozadje omočljivosti trdnih površin s kapljevito vodo.
S kavitacijo opišemo fizikalni pojav faznih prehodov iz kapljevite v plinasto ter nazaj v začetno kapljevito fazo.
Pri povečevanju kota omočenja se kapljevito-plinasta površina približuje spodnji površini pore.
Preveč kapljevite vode preprečuje transport reaktantov in reakcije, zato je potrebno kapljevito vodo odstranjevati.
Prehodi med kapljevito in parno fazo imajo pomembno vlogo v cikličnih procesih okolja, ki nas obdaja.