Za natančnejšo oceno aktivnosti kapsuliranih celic bi bilo zato smiselno vključiti dodatne postopke sproščanja vsebine iz mikrokroglic pred testiranjem.

Večje razlike v odstopanju so se pri porabljanju glukoze pokazale drugi dan fermentacije, tako pri prostih kot kapsuliranih kvasovkah.

Večje razlike so vidne v začetku fermentacije kapsuliranih kvasovk, kjer (sicer nizka) poraba glukoze zaradi manjših razlik odstopa v večji meri.

V mikrokroglici se vzpostavi drugačno okolje, ki ugodno vpliva na rast in delovanje kapsuliranih mikroorganizmov.

V literaturi najdemo številne prednosti uporabe kapsuliranih mikroorganizmov v živilskih in drugih biotehnoloških procesih.

Tudi pri kapsuliranih kvasovkah z dodanim ciklodekstrinom opazimo rastno krivuljo, ki je podobna kot pri prosti kulturi.

To lahko pomaga izboljšati stabilnost in obstojnost kapsuliranih materialov.

Statistično značilna razlika med krivuljo prostih in kapsuliranih kvasovk je označena z *.

Slednje nakazuje povečanje ravni proteinov, vključenih v biosintezo beljakovin, pri kapsuliranih kvasovkah glede na proste.

Rezultate kapsuliranih kultur smo primerjali s prostimi celicami.

Referenčna krivulja je bila krivulja prostih kvasovk, katero smo primerjali s krivuljo kapsuliranih kvasovk.

Pri proteinih, ki so vključeni v biosintezo aminokislin, je več takih, ki imajo povečano raven pri kapsuliranih kvasovkah glede na proste.

Pri prosti kulturi je bil padec vrednosti pH hitrejši in intenzivnejši kot pri kapsuliranih celicah.

Pri kapsuliranih kvasovkah rastna krivulja ni bila izrazita.

Pri kapsuliranih celicah je bilo zniževanje vrednosti pH precej počasnejše.

Pri kapsuliranih celicah je bila rast počasnejša, vendar prisotna v vseh skupinah.

Pri kapsuliranih celicah je bil padec vrednosti pH počasnejši.

Prenos lizata kapsuliranih ter prostih kvasovk v sterilne mikrocentrifugirke na ledu za končno določanje koncentracije proteinov.