Kljub temu da prihaja iz socioloških študij, jo danes uporabljajo na številnih področjih, v managementu, ekonomiji, marketingu in komunikologiji (Karakaya in sod., 2014).

V pregledanih randomiziranih kontroliranih raziskavah so vadbeni programi trajali od 2 (Karakaya et al.

Posledično se je v zadnjih letih povečalo število študij o učinkovitosti naravnih aditivov (Karakaya in sod., 2011).

Samo en mesec kasneje , pa je v zadevi Karakaya v.

Nasir in Karakaya (2014, str. 264) navajata, da imajo vrednote močan vpliv na odnos porabnikov do ekoloških živil.

Poleg tega inhibira encime vnetnih procesov, kot so lipooksigenaze, in preprečuje verižne reakcije oksidacije ter nastanek novih prostih radikalov (El in Karakaya, 2009).

Kot je znano, imajo oljčni listi ugodne zdravstvene učinke na presnovo, kar lahko pripišemo različni kemijski strukturi fenolnih spojin (El in Karakaya, 2009).

Oljčni listi imajo dobro poznane ugodne zdravstvene učinke na metabolizem, kar lahko pripišemo različni kemijski strukturi fenolnih spojin (El in Karakaya, 2009).

Zmanjšanje vsebnosti skupnih fenolov med namakanjem Akillioglu in Karakaya (2010) pripisujeta prehajanju fenolov v medij, v katerem so se zrna namakala.

Na vsebnost strukturnih ogljikovih hidratov in dušika v oljčnih listih vplivata tudi sorta oljk in leto pridelave (El in Karakaya, 2009).

Na trgu ekoloških živil so za razumevanje vedenja porabnikov pomembni štirje demografski dejavniki: spol, starost, izobrazba in dohodek (Nasir & Karakaya, 2014, str. 264).

Karakaya in Stahl 1989 ) , v katerih je bil fokus na velikih korporacijah .

Za razumevanje vedenja porabnikov ekoloških živil so pomembni predvsem štirje demografski dejavniki: spol, starost, izobrazba in dohodek (Nasir & Karakaya, 2014, str. 264).

Vsebnosti fenolov v oljčnih listih pa so zelo podobne vsebnostim fenolov v lupini rdečega grozdja (El in Karakaya, 2009).

Te vsebnosti so zelo podobne vsebnostim fenolih snovi, ki jih najdemo v lupinah rdečega grozdja (El in Karakaya, 2009).

Večina mednarodnih raziskav (Nasir & Karakaya, 2014, str. 265) kaže, da je cena/izdatek/strošek izdelka pomembna prepreka za nakup ekoloških živil.

Karakaya in Nehir El (2006) sta v črnem čaju določila 37,46 mg skupnih fenolnih spojin/l čaja, izraženih kot ekvivalent katehina.

Ravno nasprotno poročata Akillioglu in Karakaya (2010), in sicer, da namakanje poveča vsebnost skupnih fenolov v fižolu.

Zaradi obsežnosti sprememb je za pridelovalce in tudi prodajalce ključno razumevanje porabnikov ekoloških živil (Nasir & Karakaya, 2014, str. 263).

Daljši čas namakanja naj bi vodil v večjo difuzijo fenolov iz zrna (Akillioglu in Karakaya, 2010).