Zaradi visoke elektrofilnosti karbonilnega ogljika, ki je dodatno okrepljena z elektronegativnim kloridnim atomom kot izstopajočo skupino, nastane tetraedrični intermediat.

Zaradi elektronprivlačne halogene skupine se poveča elektrofilnost karbonilnega ogljika, ki postane dovzetnejši za napad nukleofila in reakcijo nukleofilne substitucije.

Zanimal nas je tudi vpliv menjave zaporedja karbonilnega ogljika in aminskega dela amidne vezi na aktivnost.

V prvi stopnji žveplova kislina protonira karbonilni kisik in poveča elektrofilnost karbonilnega ogljika.

V prvi stopnji reakcije se zaradi kislega pH kisik na karbonilni skupini aldehida protonira in zato se elektrofilnost karbonilnega ogljikovega atoma poveča.

V prvem koraku pride do protoniranja aldehida, kar poveča elektrofilnost karbonilnega ogljika.

V prvem koraku pride do protonacije karbonilnega kisika.

V prisotnosti kisline se atom karbonilnega kisika protonira.

Uvedba karbonilnega substituenta omeji konformacijsko rotacijo celotne molekule, kar izboljša varnostni profil spojine, saj zniža logD.

To nakazuje na to , da prihaja do resonance oziroma do delne delitve dveh parov elektronov karbonilnega kisika in amidnega dušika .

S tem se zagotovi bolj elektrofilen značaj karbonilnega ogljikovega atoma.

S sklopitvijo se poveča elektrofilnost karbonilnega ogljika in lažji/hitrejši nukleofilni napad aminske skupine.

S protoniranjem karbonilne skupine se poveča elektrofilni značaj karbonilnega ogljika, kar omogoča lažjo adicijo metanola.

S kvaternizacijo smo povečali elektrofilnost karbonilnega ogljika, ki v zadnjem koraku reagira z fluoridnim anionom.

Reakcija se začne s protoniranjem karbonilnega kisika, kar oslabi vez med njim in terc-butilno skupino.

Razcep karbonilnega pasu kaže na prisotnost dveh različnih kemijskih okolij karbonilne skupine.

Rahlo kisel pH v prvi fazi je nujen, da poveča elektrofilnost karbonilnega ogljika in da se lahko odcepi voda.

Prisotnost kislega medija olajša tvorbo imina, saj se zaradi protonacije aldehida poveča elektrofilnost karbonilnega ogljika in s tem dovzetnost za napad amina.

Prisotnost halogenov, ki imajo negativen induktivni in pozitiven resonančni efekt zmanjša reaktivnost karbonilnega ogljika v reakcijah z nukleofili.

Po odcepitvi acetatnega iona nastane acetilpiridinijev ion, kjer je elektrofilnost karbonilnega ogljika večja in tako je omogočen lažji nukleofilni napad hidroksi skupine.