Z mikroskopsko analizo sem klaste v breči razdelila v skupine, znotraj katerih sem opredelila njihovo sestavo, teksturo in sedimentacijsko okolje nastanka.

Vzorec ima velike klaste biokastičnega apnenca in malo medzrnskega prostora, ki ga v celoti zapolnjuje kalcitni cement.

V zbruskih se pojavljajo žilice v vseh smereh, nekatere tudi zamikajo klaste.

V tem primeru lahko takšno poimenovanje faciesa označuje tudi sediment, ki ima flišne klaste in podrejeno karbonatne klaste.

V kotanji nad erozijskim jarkom smo več kosom podornih tufov in tufov analizirali klaste.

V kamnini nastopajo tudi rumenkasto-bele kalcitne žile, ki včasih sekajo tudi apnenčeve klaste.

V kamnini je ponovno mogoče opaziti žepe ali klaste svetlejše litologije, z večjo koncentracijo biogenih zrn.

Tu je bilo kar nekaj težav predvsem z opisi t.i. mešanih gruščev, ki vsebujejo tako karbonatne kot tudi flišne klaste.

Torej gre za različne klaste spodnje- in srednjejurske starosti.

To je še posebej verjetno za tiste breče, ki vsebujejo klaste biancone apnenca.

Te si sledijo od najbolj pogostih do najmanj pogostih: svetlo sive, temno sive, črne in rožnato-rdeče klaste.

Ta so sestavljena iz nesprijetega in delno sprijetega grušča, večinoma gre za klaste zgornjekrednih apnencev.

Sestava grušča je razmeroma monotona in predstavlja večinoma klaste zgornjekrednih apnencev.

Rahlo so dolomitizirani, vsebujejo redka kremenova zrna in ponekod zaobljene klaste, sekajo jih bele kalcitne žilice.

Predvsem v bazalnih delih klaste povezuje lapornato vezivo, katero navzgor postopno zamenja kalkarenitna osnova.

Ponekod najdemo tudi večje grebenske klaste, ki so največkrat sestavljeni iz stromatoporoidov in koral.

Ponekod lahko opazimo klaste premaknjene zgolj za nekaj milimetrov, ki tvorijo tako imenovano mozaično teksturo.

Poleg spongijskega ogrodja ahko zasledimo še večje klaste tubifitne mikroproblematike in mikrobne prevleke nad rekristaliziranimi deli boundstona.