Čeprav je teorij učenja in poučevanja veliko, te po svoji osnovni paradigmi delimo na behavioristične, kognitivistične, konstruktivistične in humanistične.

Znotraj kognitivistične paradigme je zato nastalo več teorij.

Znanje lahko predstavimo iz treh perspektiv : kognitivistične ( npr.

Zato stojijo v središču kognitivistične teorije učenja ne le pridobivanje dejanskega znanja, temveč predvsem miselni procesi in samostojno reševanje problemov.

Za razumevanje tega vidika političnih pojavov, je pomemben koncept utelešenega uma, ki se je razvil v okviru kognitivistične paradigme.

Woolfolk omenja, da ne obstaja ena sama konstruktivistična teorija učenja, in pojasnjuje, da večina teorij kognitivistične znanosti vključuje neko vrsto konstruktivizma.

V kontekstu teh smeri so se oblikovale teorije učenja in poučevanja, ki jih delimo na behavioristične, kognitivistične, konstruktivistične in humanistične.

Sočasno z razvojem kognitivistične paradigme in vedenjske ekonomije je prihajalo tudi do kritike biomedicinske paradigme, ki je prevladovala v medicini in psihologiji.

S tem uporabnik dobi možnost, da v učni proces vključi višje kognitivne procese, kar zagovarjajo kognitivistične učne teorije.

Poudarjanje tega, kar se pri učenju dogaja v človekovi glavi, je značilno zlasti za kognitivistične in konstruktivistične poglede na učenje.

Potem so kognitivistične raziskave, ki poudarjajo medsebojno povezanost kognitivnih, emocionalnih in motivacijskih dejavnikov.

Poslužuje se kognitivistične paradigme, ki poskuša najti razlago in napoved vedenja.

Nekatere kognitivistične predpostavke sta zamenjala s predpostavkami avtopoetske teorije (angl. autopoiesis).

Na podlagi teh smeri so se oblikovale teorije poučevanja in učenja, ki jih delimo na behavioristične, kognitivistične, konstruktivistične in humanistične.

Kognitivistične učitelje zanima predvsem nagnjenost učenca k učenju (npr. kako učenec vzdržuje in usmerja svoje učenje).

Eden ključnih konceptov kognitivistične paradigme je utelešenost človeškega uma.

Poleg te kognitivistične ugotovitve pa sta pri kulturnospecifičnem raziskovanju frazeologije pomembni tudi stalnost in večbesednost .

Med pomembnejše kognitivistične pristope k učenju sodi informacijsko-procesni pristop , kasneje pa so konstruktivisti razvili še situacijski pristop k učenju .

Kognitivistične ali zaznavne teorije v svojih razlagah učenja poudarjajo notranjo , intrinzično motivacijo v interakciji z okoljem .

Idealizem želi urnik , ki pomaga učencem polno izkoristiti behavioristične , kognitivistične in humanistične vidike učenja .