Kollontaj torej prostitucije ne razume kot problematične zaradi njene domnevne sekusalne amoralnosti, temveč kot obliko oviranja izgradnje socialističnega projekta.

Kollontaj se tako pojavi, vsaj v slovenskem kontekstu, kot novo odkritje in ne kot konstitutivni del opazovanega feminističnega pristopa.

Kollontaj proti prostituciji ne poda moralnih sodb in je ne zavrača kategorično.

Kollontaj na vprašanje, kakšna je, izvzemši hkratno pojavnost, povezava med privatno lastnino, buržoazno obliko družine ter buržoazno moralnostjo, sicer ne odgovori.

Kollontaj možnost oblikovanja novih oblik družinskih in zakonskih razmerij in s tem nove moralnosti položi neposredno v aktivno dejavnost delavskega razreda.

Za Kollontaj je ljubezen del spreminjajočih se moralnih struktur, ki so povezane z ekonomsko bazo, vendar jih ta ne določa v celoti.

V tej kratki obravnavi omenjenega besedila lahko torej prepoznamo točko recepcije, preko katere je Kollontaj kot avtorica integrirana v lokalni feministični kontekst.

Za Kollontaj bo namreč ob spremembi lastniških razmerji prišlo do odmiranja buržoazne družine, saj zanjo ne bo več ekonomskih pogojev obstoja.

Poglavje bomo zaključili s pregledom tematik, po katerih je Kollontaj najbolj znana, in sicer t. i. rdeča ljubezen in spolnost.

Boj proti prostituciji je za Kollontaj torej boj proti okoliščinam, zaradi katerih prostitucija postane edina možnost zagotavljanja ekonomske neodvisnosti žensk.

Proletarska, oziroma rdeča ljubezen, kot jo poimenujejo kasnejše avtorice, je za Kollontaj tesno povezana z idejami solidarnosti in tovarištva.

Aleksandra Kollontaj in utopični socialisti so sicer v razpravo prinesli progresivna stališča o seksualnosti in svobodni ljubezen brez omejitev.

Z drugimi besedami: Kollontaj je zagovarjala nujnost izvajanja ideološkega boja tudi na področjih ženskega vprašanja in seksualnosti.

"Ljubezen treh generacij" je kratka zgodba, v kateri Kollontaj oriše različna razumevanja ljubezni med tremi generacijami žensk.

Kollontaj namreč trdi, da vsaka zgodovinska, in posledično tudi ekonomska epoha, zahteva svoje specifične družbene norme na področju "spolne moralnosti" (Kollontaj, 1921a).

S tem, ko Kollontaj oriše družbene koordinate ženskega vprašanja, jasno zastavi tudi politične implikacije tovrstnega razumevanja.

Kot smo v tem delu že večkrat omenili, je Kollontaj pripisovala pomembno vlogo spolnosti in ljubezni.

Aleksandra Kollontaj je v lokalnem feminističnem kontekstu predstavljala predvsem novost v kontekstu socialističnih obravnav ženskega vprašanja.

Buržoazna ideja ljubezni se začne razvijati, ko družina izgubi svojo vlogo kot produkcijska enota in namesto tega postane enota potrošnje (Kollontaj 1921a).

"pogojev in oblik produkcije, ki so skozi človeško zgodovino podrejali ženske in jih postopoma privedli do podrejenega in odvisnega položaja" (Kollontaj, 1909).