sorodni izrazi in sinonimi v sodobni slovenščini, hrvaščini in srbščini
Podobnost besed in fraz med rezultati je odvisna od tega, kolikokrat se beseda ali fraza pojavi v podobnem stavčnem kontekstu kot "kopastega krasa".
Kliknite za poizvedbo
Širši sorodni izrazi
Izrazi, ki navajajo kopastega krasa med svojimi sorodnimi izrazi, a jih seznam zgoraj ne doseže. Njihova podobnost je nižja od podobnosti zadnjega izraza nad njimi.
Primeri iz korpusa
Korpus Common Crawl
Common Crawl je korpus spletnih strani
Z metodo gručenja smo določili sklenjena območja kopastega krasa.
Vodnjakaste vrtače se pojavljajo predvsem na območjih polgolega kopastega krasa, medtem ko so na korozijskih uravnavah redkejše.
Vodnjakaste vrtače imajo strma kamnita pobočja in majhna ozka dna ter so najbolj značilne na območjih kopastega krasa.
V naslednjem koraku smo zarisali sklenjena območja kopastega krasa.
To so območja, kjer je gostota reliefnih oblik kopastega krasa velika.
Reliefni obliki na podlagi katerih lahko opredelimo pojavljanje kopastega krasa sta kopasta vzpetina in uvala.
Predstavili so vrsto pomembnih izsledkov o nastanku in razvoju kamnitih gozdov , kopastega krasa , kraških jam ter o pretakanju kraških voda .
Predpostavljam, da se je že v tem obdobju na delu kopastega krasa oblikoval kanjon.
Nastanek kopastega krasa je najverjetneje pogojen z razlikami v denudaciji površja.
Nastanek in razvoj kopastega krasa se je v okviru klimatske geomorfologije zmotno povezovalo zgolj s tropskimi območji.
Na razporeditev in zgostitev območij kopastega krasa je najverjetneje vplivala ugodna geološka sestava in tektonske značilnosti območij.
Na podlagi morfostrukturne analize na izbranih območjih kopastega krasa podajamo nekaj ključnih ugotovitev.
Na podlagi izračunanih parametrov in statistične analize podatkov smo torej predstavili morfometrične značilnosti reliefnih oblik in sklenjenih območij kopastega krasa.
Na območju kopastega krasa zaznamo komaj opazne uvale.
Na območju kopastega krasa je bil že tedaj oblikovan kanjon, ki je na območju dolomitov deloval kot fluviokraška dolina.
Na območjih kopastega krasa posledično prevladuje neposredno vertikalno pretakanje padavinske vode v podzemlje.
Morfostrukturna analiza predstavlja poskus interpretacije vpliva litologije in tektonike na nastanek in razvoj kopastega krasa.
Ko površje doseže gladino podzemne vode, se proces nastajanja kopastega krasa ustavi, saj vertikalno poglabljanje ni več mogoče.
Ključni reliefni obliki kopastega krasa zmerno toplih podnebij sta kopasta vzpetina in uvala.
Glede na preučeno literaturo je nastanek kopastega krasa pogojen z razlikami v denudaciji površja.