Telo se odzove na stres in travmo s sproščanjem več stresnih hormonov, in sicer: − kortikotropin; − adrenokortikotropin; − kortizol; − noradrealin; − serotonin; − nevropetid.

Stres aktivira os tako, da stimulira produkcijo kortikotropin sproščujočega hormona (ang. corticotropin-releasing hormone oz.

Prvotna reakcija je aktivacija simpatičnega živčnega sistema, ob kateri se sproži kortikotropin, ki regulira delovanje adrenalina in noradrenalina.

Pri reguliranju stresa se izločajo predvsem kortikotropin, adrenokortikotropni hormon in glukokortikoid (kortizol), ki uravnavajo fiziološke spremembe stresa.

Pri povečanju telesne mase pomembno vlogo igra tudi nenormalna regulacija nevroendokrinih prenašalcev (kortikotropin sproščujoči hormon).

Nasprotni hormon je crh oziroma hormon , ki sprošča kortikotropin .

Med drugim ga izloča hipotalamus, nakar se v hipofizi pretvarja v kortikotropin.

Kortikotropin preko sistemskega krvnega obtoka aktivira sproščanje kortikoidnih hormonov iz skorje nadledvične žleze.

Izločanje kortikotropin sproščujočega hormona iz hipotalamusa stimulira sintezo in izločanje adenokortikotropnega hormona iz sprednjega režnja hipofize.

Istočasno v drugem sistemu hormon kortikotropin aktivira nadledvično žlezo, da izloči edenokortikotropne hormone hipofize, da lahko sprosti kortizol.

Depresivne osebe so običajno tudi hitreje razdražljive , saj njihovo telo proizvaja večje količine kortizola , kortikotropin-sproščujočega hormona in noradrenalina .

Minljivka izloča tudi določene hormone (kortizol, prolaktin, kortikotropin sproščajoči hormon, gonadotropin sproščajoči hormon in relaksin), rastne faktorje in citokine.

Izločanje kortikotropina nadzorujeta kortikotropin sproščajoči hormon iz hipotalamusa in raven glukokortikoidov v krvi, ki po negativni povratni zanki zavira hipotalamus.

Glavni fiziološki dražljaj za sintezo in sproščanje glukokortikoidov je kortikotropin, ki ga izloča sprednji reženj možganskega priveska.

Minljivka izloča tudi določene hormone kortizol , prolaktin , kortikotropin sproščajoči hormon , gonadotropin sproščajoči hormon in relaksin , rastne faktorje in citokine .

Študije so pokazale , da prepoved uživanja sladke hrane povzroči , da možgani začnejo proizvajati kortikotropin , ki je povezan s stresom , strahom in tesnobo .

V času stresa telo izgubi magnezij z urinom in ta izguba poveča raven hormona , ki sprošča kortikotropin , kar povzroči povečano tesnobo .

Stres spremeni hormonske nevrone , ki sproščajo kortikotropin , ki med drugim nadzorujejo sproščanje kortizola .

Slednji stimulira hipofizo , da izloča kortikotropin , ta pa stimulira nadledvični žlezi , da proizvajata kortizol , ki je del obrambnega sistema človeškega telesa .

Osredotočili se bomo predvsem na glukokortikoidni , mineralokortikoidni receptor , kortikotropin sproščajoči hormon in nekatere encime , ki sodelujejo pri sintezi kateholaminov .