Zato razume kouča (pomagajočega) kot opazujočega in doživljajočega, ki je del sistema, in vpliva na doživljanje in konstruira pomen svojega doživljanja.

Zanj je značilna krožnost, vzajemno sovplivanje kouča in klienta, ki vodita in usmerjata drug drugega.

Za kouča to pomeni, da v procesu klientu ne vsiljuje idej, predlogov, odločitev.

Vloga kouča je, da klientu pomaga odstraniti ovire, predvsem pa, da ga "vrne k samemu sebi".

V vlogi kouča, sploh pa zdravstvenega kouča sem se odlično počutila.

V vlogi kouča sem vodila pogovor in ustvarili sva odnos zaupanja, v katerem se je klientka lahko sprostila in se počutila varno.

V tem primeru se proces lahko konča, možna je tudi menjava "kouča".

V nalogi se odpira vprašanje o kompetencah in izobraževanju oziroma usposabljanju kouča?

Tako se tudi pristopi delovanja kouča bolj menjujejo kot v individualnem procesu.

Srečanje se zaključi s kratko oceno in spodbudnimi besedami "kouča".

Sprejela sva dogovor o koučingu, na podlagi katerega sva opredelila načela procesa in elemente strokovne discipline kouča.

Slednje se uvršča med najpomembnejše kompetence izkušenega kouča.

Skupina je tu poleg kouča drugi podporni element našega modela pomoči.

Samoocenjevanje kouča in klienta oba spodbuja k nenehnemu prespraševanju, interpretiranju, izumljanju.

Razliko med modeloma prepoznam pri kriteriju veščine in vloga kouča, saj je oboje povezano z razlikami pri temeljnih značilnostih in predpostavkah modelov.

Proces in način dela kouča je v celoti prilagojen potrebam klienta, saj gre za individualni pristop.

Pričakujem, da bo sinergetsko kibernetska analiza komunikacije procesnih zaznamkov in dobesednih zapisov omogočila analizo vloge kouča in učinkov njegovih intervencij.

Predpostavke so izhodišča, ki dajejo podlago za delo kouča.