Kot bi ga bila božja strela zadela plane kviško sveča mu pade iz rok ves se veselja trese in besedami
Mati se oberne; Peter je bil kviško, ter je gledal v slepega očeta.
Tudi on pete pobrusi in zdaj stoji pred klicajem ki svojo palico kviško povzdigne in zakliče „ cesarjevem
Ko so barke zagledali so vzdignili svoje rivce kviško ter vodo višavo pihali in svoje ušesa široko odperali
Kakor kipi in vihra na kviško roža ako jo presade iz neugodnih na ugodna tla tako je rastla in se razcvetala
“ zakliče iznenadjen in vzdigne roko kazaje kviško „tu že pada prečina malega jadra žnjim vred na krov
Tudi Fabíola kviško pogleda zdi se jej glas znan
Končno je mladi mož planil kviško in ne ozrši se na svojega sivolasega tovariša, jezno zaklical:
Potem stisne kak pomagač ovco med kolena prime za glavo in jo na kviško derži
Ker je bila visiva na eni plati posebno sterma ni tamkej nihče kviško plezati mogol
“ zakličejo vsi vzdignivši vsak svojo posodo kviško.
De je ogret zrak ložej od merzliga ino tem na kviško sili skusimo po zimi per odpertim oknu zapaljene
Tako pičen skoči direktor kviško in se grozi: »Da bi moja puška ne bila zdaj zgolj prekla, bi se hotel
Molivši rok na kviško rogovilo;
memo gredoče smerčanjem pozdravlja ko glavo in herbet iz vode vzdigujejo in polopljaje se mnogo vode kviško