Kyōto je pomemben zaradi majhnih delavnic in obrti , kjer se še vedno izdeluje ročne izdelke iz svile , porcelana , papirja in tradicionalno pohištvo .

Kyōto je hkrati mesto , ki živi tudi od turizma , a se zaveda , da mora razvijati tudi druge gospodarske dejavnosti .

Kyōto je gostitelj velikega števila tradicionalnih festivalov v regiji .

Kyōto ima največji delež prebivalstva vključenega v izobraževanje .

Kyōto ima drugačen značaj kot ostala dva mesta .

Kyōto bi lahko upravičeno imenovali najbolj zeleno mesto somestja .

Kyōto je beležil najmanjši upad v industrijski produkciji ( 0,9 % ) , saj je imel najmanjši delež težke industrije med vsemi mesti .

Kyōto predstavlja najpomembnejšo destinacijo v turizmu z religioznega vidika , saj ima več kot 1600 budističnih templjev in okoli 400 šintoističnih svetišč .

Kyōto ima največjo površino z 827,9 km2 in najverjetneje posledično najmanjšo gostoto prebivalstva .

Vendar je Kyōto v senci prenovil svojo infrastrukturo in ponovno zaživel kot center kulture , religije in gospodarstva .

Japonski gospodarski čudež se je odrazil tudi v povečanju prebivalstva v Kyōto ter mednarodnih investicij v gospodarstvo .

Do druge svetovne vojne je bil južni del mest ( okolica postaje Kyōto ) predvsem industrijski .

Do leta 1980 je Kyōto že postal eden izmed centrov z visoko razvito tehnologijo ( robotika , elektronika in računalništvo ) .

Zgrajena sta tudi dva umetna kanala , ki oskrbujeta Kyōto z vodo .

Kyōto je enako kot Ōsaka veljal za priljubljeno selitveno destinacijo .

V poznem šestnajstem stoletju je Kyōto štel že pol milijona prebivalcev in Hideyoshi se je odločil ponovno izgraditi mesto .