sorodni izrazi in sinonimi v sodobni slovenščini, hrvaščini in srbščini
Podobnost besed in fraz med rezultati je odvisna od tega, kolikokrat se beseda ali fraza pojavi v podobnem stavčnem kontekstu kot "lcnp".
Primeri iz korpusa
Korpus Common Crawl
Common Crawl je korpus spletnih strani
LCNP so izboljšali penetracijo molekul skozi kožno bariero, zmanjšali draženje kože in pojav sistemskih neželenih učinkov.
LCNP se raziskujejo tudi za lokalno uporabo na očesni sluznici.
LCNP so primerni tudi za parenteralno uporabo, pri čemer je pri intravenski aplikaciji nujno izbrati pomožne snovi, ki ne kažejo hemolitičnih lastnosti (3, 9).
LCNP opredelimo kot delce nanometrskih velikosti (10-1000 nm) s specifično notranjo strukturo in posledično različnimi fizikalno-kemijskimi lastnostmi.
LCNP z velikostjo manjšo od 200 nm pa lahko tudi prečkajo krvno-možgansko bariero (17).
Z namenom zmanjšanja neželenih interakcij po aplikaciji LCNP raziskovalci preučujejo različne strategije površinskih modifikacij, vključno z uporabo različnih stabilizatorjev in ionskih tekočin.
Pridobljeni rezultati potrjujejo ustreznost izbranih metod za pripravo LCNP ter prispevajo k razumevanju vpliva sestave na njihov nastanek, velikost in fizikalno stabilnost.
Nato z mikrofluidizacijo ali visokoenergijskim vložkom (npr. visokotlačno homogenizacijo ali ultrasonikacijo) in dodatkom stabilizatorja viskozno "bulk" fazo pretvorimo v submikronsko disperzijo LCNP.
Na podlagi teh opažanj smo sklepali, da smo pri manjšem volumnu vzorca vnesli prekomeren delež energije, kar je verjetno zavrlo tvorbo LCNP.
LCNP so primerni tudi za dostavo ZU preko krvno-možganske bariere v centralno živčevje, pri čemer je pomembna izbira ustreznega stabilizatorja sistema.
LCNP predstavljajo edinstven nanodostavni sistem, ki je primeren za vgradnjo ZU različnih polarnosti in ga odlikujejo številne prednosti pred klasičnimi farmacevtskimi oblikami.
Kljub rezultatom ne moremo potrditi, ali so LCNP takoj po pripravi nastali, v vsakem primeru pa disperzija ni ustrezna zaradi fizikalne nestabilnosti.
Cilj magistrskega dela je bil optimizirati metodo "od spodaj navzgor" za pripravo LCNP, ki predstavljajo enega najperspektivnejših naprednih nanodostavnih sistemov zadnjih desetletij.
Zaključimo lahko, da na nastanek LCNP bolj kot način zmanjševanja velikosti delcev v okviru metod "od zgoraj navzdol" vpliva sestava formulacije.
Pri izdelavi LCNP ima vlogo stabilizatorja, saj se razporedi na mejno površino med mezogenom in vodo ter tako niža medfazno napetost.
Oba predstavljata izrazito hidrofilna neionska stabilizatorja, za katere je značilno, da prispevajo k pozitivni ukrivljenosti nanodelcev in lahko preprečijo tvorbo LCNP.
Njegova farmakološka uporaba je omejena zaradi nizke biološke uporabnosti, kot posledica slabe topnosti, kar so želeli zaobiti z vgradnjo v LCNP.
Najpogosteje uporabljen hidrotrop je etanol, ki pri nižjih koncentracijah znižuje medfazno napetost in omogoča urejanje mezogenov v LCNP neposredno v disperziji.
Količina uporabljenega stabilizatorja ima pomembno vlogo pri nastanku homogene disperzije LCNP z ustrezno porazdelitvijo velikosti, vpliva pa tudi na hitrost vgrajevanja.
Zmanjšuje vpliv interferenc, ki jih pri njihovem nastanku lahko povzročajo druge sestavine LCNP ter prispeva k izboljšani notranji organizaciji sistema.