Zemeljska kontrolna postaja je programska oprema (kot je na primer prenosni računalnik), ki jo uporabljamo za nadzor in pošiljanje ukazov brezpilotnem letalniku.

Za odpravo teh težav smo si zastavili cilj razviti sistem, ki bo omogočal letalniku pristanek v mrežo.

Za določitev položaja fotoaparata na letalniku so uporabili postopek naknadne obdelav opazovanj.

V zraku so z modro prikazani položaji kamere na brezpilotnem letalniku pri zajemu posameznih aerofotografij.

V takšnih primerih lahko meritve izvedemo z merskimi senzorji nameščenimi na brezpilotnem letalniku.

V ta namen mora biti sistem senzorjev na letalniku kalibriran.

V primeru napak v letalniku nas ta opozori.

To nam omogoča, da spremljamo položaj, usmerjenost, stanje in različne senzorje na letalniku.

Poleg tega smo želeli ugotoviti delovanje nizkocenovnega sistema na letalniku in njegovo uporabnost za potrebe direktnega georeferenciranja senzorjev na letalniku.

Osvetlitev objektov lahko zagotovimo tudi z dodatnim infrardečim svetlobnim virom na letalniku.

Omenjeni metodi lahko brezpilotnemu letalniku preprečita natančno navigacijo ali pa ga preusmerita v sovražno območje.

Na letalniku to predstavlja sprejemnik signala s satelitov, na podlagi katerih se izračuna položaj letalnika v prostoru.

Na koncu poglavja razložimo postopek in prednosti direktnega georeferenciranja senzorjev na letalniku.

Na brezpilotnem letalniku sta bili nameščeni dve kameri.

Letalniku poleg poti določimo tudi višino leta, ki ima vpliv na talno ločljivost objektov na fotografijah, ki jo imenujemo dolžina talnega intervala.

Letalnik lahko v takem primeru lebdi v zraku, dokler se ne izprazni baterija v letalniku in strmoglavi na tla.

Kontrolna postaja upravljalcu iz tal omogoča nadzor in pošiljanje ukazov letalniku.

Kontrolna postaja je lahko programska ali strojna oprema, namenjena nadzoru in pošiljanju ukazov brezpilotnemu letalniku.

Izvedli smo poskus, kjer smo propelerje na letalniku obrnili na glavo, da so ob vrtenju letalnik potiskali v tla.