Zelo pogosto se uporabljajo rastlinski ostanki z različnimi deleži lignoceluloze, saj ta biomasa nastane kot stranski proizvod v kmetijstvu in predelavi hrane.

Zaradi variabilnosti v sestavi je mogoče iz lignoceluloze pridobiti več različnih spojin kot iz nafte.

Za spreminjanje kemijskih in fizikalnih lastnosti lignoceluloze so potrebne predhodne obdelave, ki pa so pogosto energijsko in finančno zahtevne.

Za razgrajevanje lignoceluloze uporabljajo različne kisline - klorovodikovo kislino, žveplovo kislino, dušikovo kislino, fosforno kislino, maleinsko kilino, mravljično kislino in ocetno kislino.

Za razgradnjo kompleksne strukture lignoceluloze do enostavno razgradljivih sladkorjev so potrebni številni encimi z različnimi substratnimi specifičnostmi.

Za pretvorbo lignoceluloze do glukoze je potrebno najti enostaven in poceni postopek.

Vzrok je v zapleteni zgradbi lignoceluloze, saj hemicelulozo in celulozo prekriva lignin, kar otežuje dostop hidrolitičnim encimom in ovira hidrolizo.

Vodik je lahko na voljo v obliki vodikovega plina, lahko pa izvira tudi iz topila ali same lignoceluloze.

Vir lignoceluloze so koruzna slama , lesni sekanci in ostali odpadki iz lesne in kmetijske predelave .

Večina anaerobnih gliv je asociiranih s (poli)celulosomskimi kompleksi, ki omogočajo razgradnjo lignoceluloze in hemiceluloze.

Uporablja se tudi metoda t.i. parne eksplozije, kjer pride do biokonverzije lignoceluloze v biogorivo pri proizvodnji bioenergije.

Tako na račun lignoceluloze nastane manj bioplina in veliko ostankov.

Ta etanol lahko pridobivamo iz lignoceluloze s pomočjo procesa kislinske in encimske hidrolize celuloze .

Ta biogoriva se pridobiva s predelavo lignoceluloze, ki se nahaja v ostankih rastlin, npr., v lesni biomasi, slami ter raznih travah.

Slednjega za svoje delovanje potrebujejo lignolitične peroksidaze in s tem še ojačajo razgradnjo lignoceluloze.

Razvoj ustreznih tehnologij pretvorbe lignoceluloze v kemikalije in polimere ostaja zahteven izziv.

Prvi korak je hidroliza lignoceluloze, v katerem je struktura hemiceluloze razčlenjena, dobimo hidrolizirano hemicelulozo, ki vsebuje pentoze (največ ksiloz in arabinoz).

Pri razgradnji lignoceluloznih substratov nastajajo tudi intermediati razgradnje lignoceluloze, ki so toksični za metanogene arheje.

Pri razgradnji lignoceluloze v pivskih tropinah je bilo potrebno proces pospešiti, saj je razgradnja počasna in tako zavira proizvodnjo bioplina.

Pri razgradnji lignoceluloze je razgradnja lignina hitrostno omejen korak, predvsem zaradi njegove velike obstojnosti.