De mal’ al’ nizh ljubesen ne opravi
perjasno piſmo kterem ſe ſe ve de le na vides zhudi sakaj de ga je popuſtil ker mu je vender vedno ljubesen
prineſla Bog mu je ljubesen do mene nje govo poſhtenje pridnoſt ino zhedno sadershan je tako lepo povernil
Je li to sahvala ktero mu sa njegovo ljubesen ſkasujeſh
Miſel na Bôshjo vſe vladajezho ljubesen in na Jakobovo ozhetovo veſêlje je tudi nju ſerza veſeljem napolnila
tudi ljubesen in sveſtobo tvôjimu ozhetu do ſmerti obvarovala
„ Ne poſluſhajte nikoli krivih prizh ki snajo vaſho ljubesen in ſlôgo pop zhiti
Kdo ljubesen najnu srezhe!
Sato moram tudi Vas ker ſte sakonſko ljubesen oſkrunili jezho vrezhi in Vas ne pred ven ispuſtiti dokler
bo njih kri, ali tudi le reſnizhna volja jo preliti, gotovo s' Bogam ſpravila, njih zhes vſe velika ljubesen
Sato je ſvojo ljubesen slobno ſovraſhtvo ſpremenil in ni nizh drusega miſlil kakor kako bi ſe nad nedolshno
Kaj je ljubesen,
Kje iſkernja ljubesen goſpoduje?
Sdaj ljubesen omaguje,
potolashen bil ker mu je pa tak hitro odmerla in ker mu je tedaj vſa perloshnoſt odvseta bila ji ſvojo ljubesen