Med desetimi najbolj značilnimi slovenskimi pustnimi maškarami imamo iz območja občine kar dvoje maškar : dobrepoljske mačkare in ponikovske mačkare .

Danes so se iz tistega časa ohranile različne maske , ki jih srečujemo po slovenskih pokrajinah ( koranti , lavfarji , mačkare , škoromati , pustovi ) .

Kar tri nedelje pred pustnim torkom je že videti prve mačkare na vasi.

Zagoriške mačkare so pustna šega z elementi ljudskega gledališča .

Rekli so jim preprosto pusti ali mačkare ( maškare ) .

Pustna nedelja se je kopala v soncu , kar je bil dokaz , da smo bile » mačkare « v soboto uspešne pri odganjanju zime .

Pravi starosvetni značaj so imele ta lepe ta grde mačkare ; med njimi so glavne : mož , baba , grba ali grbec in kurent .

Ob torkih gredo mačkare na obhod – po en mož , baba in grbec .

Na čelu je bil komandant , ki poveljuje vsej povorki , nato pa talepe mačkare , ženin in nevesta ter družice .

Na pustni torek začnejo mačkare v troje svoje obiske .

Mačkare poznamo ta - lepe , ta - grde in ta - gospojske .

Ko se zberejo vse mačkare v skupen sprevod , kurenta vozijo ali vlečejo na saneh s seboj .

Gesla : mačkare , ta star z babo v košu .

Kar so mačkare ves dan zaslužile , nato pojedo in zapijejo v vaški gostilni skupaj z ostalimi sovaščani .

Med najbolj znanimi so : koranti s Ptuja in okolice , pohorska košuta , dobrepoljske mačkare , cerkniški lauferji , drežniška maska » ta grdi « .

Vrhunec Dobropoljske mačkare dosežejo na pustni torek , ko obiščejo vse hiše .

V Dobrepoljah so imele mačkare svoje mesto tudi v svatbenih običajih.

Te kraje in ljudi spremlja bogato izročilo petja , pustnih običajev ( Ponikovske in » Zagariške mačkare « ) ter priprava jedi ( štula , poprtnik , ipd. ) .

Na Dolenjskem so najizrazitejše šeme dobrepoljske mačkare in kostanjeviška šelma .

Dne 12. 6. 2014 je bila v Register žive kulturne dediščine vpisana nova enota nesnovne kulturne dediščine z imenom Zagoriške mačkare .