Četudi so renesančni umetniki zanj bolj inspirativni in „ večji “ od drugih , se manieristične tendence pozne renesanse kljub vsemu vključujejo v njegova dela .

V tem primeru se najpogosteje navezuje na baročne, manieristične tekste, in dela, nastala v obdobju romantike.

Razgibano oltarno arhitekturo spremlja živahna rokokojska ornamentika , značilne so tudi manieristične sloke figure , ki kažejo na graške vzore .

Mestoma ga lahko zanese celo v spoštljive , čeprav manieristične , jazzovske poteze .

Kot da bi se tega zavedali , so razstavi evropske manieristične grafike njeni snovalci nadeli intriganten naslov .

»Manieristične slike so bile zelo elegantne, uglajene in zapletene, njihova sestava bizarna, tematika pa fantastična«.

Zatrep v zgornjem nadstropju fasade obdajajo značilne manieristične volute.

Vendar pa manieristične slike ostajajo lepe ter kljub odstopanju od popolnoma usklajene kompozicije izkazujejo spretnost in znanje.

Vasarijeve manieristične slike so bile bolj občudovane, ko je živel, kot kasneje.

Uporabil je manieristične elemente, kot so štukature površinskih reliefov in velikih stebrov, ki se pogosto raztezajo dve nadstropji visoko.

Slika združuje postbizantinske in italijanske manieristične slogovne in ikonografske prvine.

Slika združuje post-bizantinske in italijanske manieristične slogovne in ikonografske elemente ter vključuje slogovne elemente kretske šole.

Raztezanje figur: pogosto je manieristično delo vsebovalo podaljševanje človeške figure - včasih je to prispevalo k bizarnim podobam neke manieristične umetnosti.

Nekatere zapletene manieristične oblike balustrov se lahko bere kot vaza na drugi vazi.

Gre za edini ohranjeni primer italijanske poznorenesančne (manieristične) arhitekture na slovenskem, ki je bil kot tak razglašen za kulturni spomenik državnega pomena.

Grad so preuredili, zgrajeno je bilo arkadno dvorišče v renesančnem slogu in poslikane so bile znane manieristične stropne poslikave v protestantski kapeli.

Uporabil je manieristične elemente , kot so štukature površinskih reliefov in velikih stebrov , ki se pogosto raztezajo dve nadstropji visoko .

Taka vrsta ilustracije se strokovno imenuje lesorezna ilustracija , uvršča pa se v krog nemške grafike severnorenesančne in manieristične smeri .

Opazimo manieristične značilnosti , ki se kažejo v razpotegnjeni vitki postavi , sorazmerno majhni glavi na vitkem dolgem vratu s spletom las na tilniku .

Ne omeji se namreč samo na zgodovinski manierizem , ampak opozarja na manieristične značilnosti v vseh zgodovinskih obdobjih .