Predstava Delavnica je , kot bi v blender avtorskega gledališča vrgli paradigmo vseživljenjskega učenja in » mansplaining « skupaj z občutkom za humor in bizarno .

Tale intervju z Rebecco Solnit , filozofinjo , ki je skovala besedo Mansplaining , v Elle .

Lahko dobiš nagrado za mansplaining, super...

A lahko koherentno vprašanje brez da se greš mansplaining (ker ja, ti kot moški ziher veš kaj si večina žensk želi - v tem primeru pa ja, moje mnenje ima de facto večjo težo kot tvoje)?

Način, kateri je najbolj poznan mlajši generaciji kot mansplaining, ko moški ženski razlaga nekaj, o čemer ta ve več kot on, je le malokrat odprto preznan kot dejanska mikroagresija.

Pokroviteljskih vedenj , kot so odpiranje vrat , umikanje stola in t. i. mansplaining , ne gre spregledati , četudi jih družba razume kot vljudnosti , za katere mora biti oseba , ki jih je deležna , hvaležna .

Mansplaining , v dinamični , jedkega humorja in ironije polni igri z občinstvom se sicer postavi pred nas kot rdeča nit , a kmalu postane jasno , da želi predstava spregovoriti o nečem večjem .

Celo ” mansplaining ” se greš , ko mi razlagaš kaj jaz v resnici mislim in kakšni naj bi bili moji motivi in se očitno niti ne zavedaš kako smešno pokroviteljsko to izpade .

Ne bom pa presenečen če se najde nekdo ki tole označi za mansplaining xD

Julie , ki je oblečena drago , a vseeno daje vtis skromnosti , - videti je kot kakšna Lady Di - , z občudovanjem posluša Anthonyjev mansplaining in zdi se , da njena zagledanost temelji na lastnem primanjkljaju buržujske arogance .