sorodni izrazi in sinonimi v sodobni slovenščini, hrvaščini in srbščini
Podobnost besed in fraz med rezultati je odvisna od tega, kolikokrat se beseda
ali fraza pojavi v podobnem stavčnem kontekstu kot "marentič požarnik b".
Podobni izrazi in sinonimi za
Kliknite za poizvedbo
Širši sorodni izrazi
Izrazi, ki navajajo marentič požarnik b med svojimi sorodnimi izrazi, a jih seznam zgoraj ne doseže. Njihova podobnost je nižja od podobnosti zadnjega izraza nad njimi.
Primeri iz korpusa
Korpus Common Crawl
Common Crawl je korpus spletnih strani
Marentič Požarnik (2000b) izpostavlja, da je kakovostno opravljanje pedagoškega dela povezano z obvladovanjem stroke, s strokovno izobrazbo in delovnimi izkušnjami.
Marentič Požarnik (1993b) navaja: zunanje preverjanje, napredovanje učiteljev v nazive, stalno strokovno izpopolnjevanje, sodelovanje v inovacijsko-razvojnih projektih ipd.
Marentič Požarnik ( 1992 b ) je opravila sistematičen in podroben pregled dejavnikov , ki so pomembni za izvajanje in načrtovanje izkustvenega učenja .
Marentič Požarnik (2007b) poudarja, da kompetenc ne smemo enačiti z izrazom spretnosti, saj so kompleksnejše in pomenijo nekaj širšega.
Marentič Požarnik (2008b) priporoča še, da učitelj učencem pred poukom napove cilje, ki jih želi v tej uri uresničiti.
Marentič Požarnik ( 1998 b , 251 ) opredeljuje metakognitivno znanje z vedeti , kdaj kakšno znanje uporabiti , zavedati se njegovega nastajanja , spoznavnih procesov , vloge omejitev .
Marentič Požarnik (1992b, str. 109) piše, da interakcija omogoča medosebno podporo, spodbujanje in je primarno sredstvo aktiviranja ter spreminjanja učencev.
Marentič Požarnik (1992b, str. 104) apelira pri načrtovanju izkustvenega učenja k razmisleku o njegovem namenu, ki je zamišljen širše kot cilji.
Marentič Požarnik (1992b, str. 106) trdi, da se z rastjo velikosti skupine veča anonimnost in možnost, da dominirajo aktivnejši.
Marentič Požarnik ( 1992 b ) je oblikovala skupek ciljev izkustvenega učenja , ki ga prikazujemo v preglednici 3.
Marentič Požarnik (1992b, str. 106) ugotavlja, da že ustvarjanje skupinskega vzdušja vzame kar precej časa (prav tam).
Razlikujemo štiri namene ( Marentič Požarnik , 1992 b ) : o udeleženost oziroma '' vpletenost '' : ali udeleženci zgolj opazujejo proces ali pa v njem tudi aktivno sodelujejo .
Pri tem prihaja do kvalitativnih sprememb njegovih prejšnjih napačnih ali nepopolnih pojmovanj o svetu in pojavih v njem (Marentič Požarnik, 2000b).
Sem spada tudi metakognitivno znanje - znanje o znanju, da vemo, kako znanje pridobivamo in preverjamo njegovo resničnost (Marentič Požarnik, 2000b).
Pri razvoju najvišje stopnje, ki naj bi se začela okrog 12. leta, je neodvisnost od konkretne izkušnje že zelo prisotna (Marentič Požarnik, 1992b).
Organizacijski vidik vsakega izkustvenega učenja je po mnenju Marentič Požarnik (1992b, str. 110) vezan na elemente tehnične in socialne strukture ter način vodenja.
Dimenzije, ki so pomembne za načrtovanje in izvajanje izkustvenega pouka, so štiri in se med seboj povezujejo (Marentič-Požarnik, 1992b).
Pri namenu gre za to ( Marentič Požarnik 1992 b ) , da udeleženci vedo , kako in do kakšne mere se prepustijo učni izkušnji .
Interakcija tekom izkustvenega učenja lahko po mnenju Marentič Požarnik (1992b, str. 109) poteka med vodjem in učenci ali pa tudi med učenci samimi.
Običajno nastajajo ob dolgoletnih stikih z določenimi informacijami, zgledi in še zlasti s čustveno obarvanimi izkušnjami (Marentič-Požarnik, 2000/b).