Vsebnost glutationa se v primeru izpostavitve kulture menadionu zniža, predtretiranje z antioksidanti pa pripomore k delni ohranitvi vsebnosti glutationa.

Kot primerjavo smo vzeli kulturo celic, ki ni bila predtretirana, vendar samo izpostavljena menadionu.

Izpostavitev celic kvasovk menadionu v primerjavi s kontrolo poviša nivo oksidativnih poškodb lipidov in znotrajcelične oksidacije.

Po enourni izpostavitvi menadionu je preživelost v primerjavi s kontrolo padla za 25 %.

Po izpostavitvi kulture 0,6 mM menadionu so v presledku 30 min dve uri spremljali živost celic.

Statistično značilnih razlik v vsebnosti ogljikovih hidratov v celicah izpostavljenih EGCG in nato menadionu ter celicami izpostavljenimi le menadionu nismo opazili.

V obeh primerih je izpostavitev celic menadionu, kot tudi kombinaciji EGCG in menadiona, povzročila statistično značilno zvišanje metabolne aktivnosti celic.

Pri kulturi, ki smo jo po inkubaciji brez antioksidanta izpostavili menadionu pa sta aktivnosti 20S proteasoma enaki kot pri netretirani kulturi.

Razlika v vsebnosti lipidov med kontrolo in celicami kvasovk, ki so bile izpostavljene tako EGCG kot menadionu, je v povprečju znašala 11 %.

K nespremenjeni vsebnosti glutationa po izpostavitvi kulture menadionu je pripomoglo tudi predtretiranje kulture z askorbinsko kislino (Slika 25).

Predtretiranje celic s kvercetinom in naknadna izpostavitev menadionu poveča aktivnost Mn SOD v primerjavi s kulturo, ki je bila izpostavljena samo menadionu.

Metabolna aktivnost je višja pri celicah izpostavljenih EGCG in nato menadionu, kar povezujemo s sposobnostjo EGCG, da inducirajoče vpliva na metabolno aktivnost.

Celice raka dojke MCF - 7 , ki so bile kronično izpostavljene askorbatom / menadionu , so postale odporne ( Resox celice ) s povečanjem večinoma aktivnosti katalaze .

V našem primeru smo celice izpostavili menadionu 2 h in izmerili povišano aktivnost Mn SOD.

Izpostavitev celic menadionu poveča aktivnost Mn SOD v primerjavi s kontrolo, medtem ko nima vpliva na aktivnost Cu-Zn SOD.

V vzorcih, ki so bili po predtretiranju s kvercetinom izpostavljeni menadionu, kvercetin najverjetneje ne prispeva k višji izmerjeni aktivnosti superoksid dismutaze, saj je večji del antioksidanta v oksidirani obliki torej v obliki kinonov.

Predtretiranje kulture s kvercetinom, ki deluje indirektno z zvišanjem produkcije glutationa, je v primerjavi s kulturo, ki pred izpostavitvijo menadionu ni bila predtretirana, povzročilo povečanje kultivabilnosti, torej je zmanjšalo občutljivost celic na induciran oksidativni stres.

Celice kulture, ki smo jo izpostavili menadionu torej težijo k vzpostavitvi redoks ravnotežja, na kar nakazuje tudi oblika krivulje, ki se proti koncu merjenja približuje vrednostim kontrole.

Znotrajcelična oksidacija kulture, ki je bila 4 ure predtretirana s kvercetinom ter nato izpostavljena menadionu je v primerjavi s kontrolo na začetku merjenja močno znižana, tekom merjenja počasi pada ter se proti koncu ustali.