Že takratni merkantilistični pisci so predlagali koncept, ki ponazarja bistvo merkantilizma - država mora več izvažati kot uvozi, kar prinese neto izvoz.

Zatorej naj bi bilo dobro , da so v državi skoraj vsi revni , saj drugače , po merkantilistični doktrini , domača podjetja ne bodo konkurenčna .

V njem so merkantilistični avtorji po večini nasprotovali vsakakršnemu uvozu, saj naj bi plačilo uvoženega blaga pomenilo odtok zlata iz države.

Simbolične vrednote govorijo humanistični jezik estetike , etike in spoznanja , medtem ko finančne vrednosti govorijo merkantilistični žargon ponudbe in povpraševanja .

Politično razumevanje sveta je izbrisano nadomestil ga je darvinistični tehnokratski in merkantilistični determinizem .

Merkantilistični ukrepi so bili izrazito intervencionistični in protekcionistični.

Merkantilistični trgovinski presežki so torej nevzdrž ni in samoomejitveni.

Merkantilistični diskurz poudarja pomen zaščite domače proizvodnje in svetovnih tržnih deležev.

Bunite se kitajski partiji in njihovi merkantilistični politiki .

Angleška oblast se ni pretirano zanimala za neposredno vodenje svojih ameriških kolonij, saj so bili njeni interesi predvsem merkantilistični.

Tovrstno razumevanje kapitalističnega sistema empirično bolje ustreza merkantilistični , imperialistični , intervencionistični in protekcionistični nacionalni ekonomiji , ki obvladuje razvoj modernih držav .

To je prva zgodovinsko – razvojna slika domače obrti v pred – merkantilistični dobi .

Svoja izhodišča so imeli namreč v kolonialnih postojankah oz. bazah , ki jih je ustvaril merkantilistični kolonializem .

Seveda se avtor tukaj nanaša na funkcionalnost znotraj sestave socialistične dežele , kjer so izginili odtujitev in merkantilistični mehanizmi kapitalizma .

Nenazadnje tudi merkantilistični miselnosti , katere glavni moto je bil več izvoziti , kot uvoziti .

Nekateri avtorji raje kot o postfordizmu govorijo o kognitivnem kapitalizmu , kot novi obliki kapitalizma , ki je nasledila merkantilistični in industrijski kapitalizem .

Merkantilistični trgovinski presežki so torej nevzdržni in samoomejitveni .

Merkantilistični ekspanzionizem sodi v dobo izrazitega razrednega boja ob prehodu evropskega fevdalizma v kapitalizem .

Fiziokrati so namreč želeli razbiti merkantilistični mit , po katerem le trgovina omogoča bogatenje .

Še več , z njo doseže merkantilistični ideal – denar , ki koti denar .