Zdravljenje okužb z mikobakterijami je zahtevno, saj del mikobakterij preide v mirujoče stanje, kar omogoči njihovo preživetje tudi v prisotnosti protibakterijskih učinkovin.

Zbiranje železa je esencialno tudi za patogenost mikobakterij, kar ponuja potencialno tarčo za protituberkulozne učinkovine.

Začetki odkrivanja strukturnih značilnosti celične stene mikobakterij segajo v šestdeseta in sedemdeseta leta prejšnjega stoletja.

Z razvojem sekvenciranja in ostalih molekularnih metod so odkrili različne mehanizme odpornosti mikobakterij tega sklopa.

Večina mikobakterij živi v naravi in ne povzroča bolezni pri človeku.

Veliko vrst ubikvitarnih mikobakterij je patogenih in lahko okužijo in povzročijo bolezni pri vseh skupinah vretenčarjev.

Vedenje o problematičnosti mikobakterij v mleku ni omejeno le na alternativne terapevte , zelo dobro se tega zaveda predvsem mlekarska industrija .

Tudi karcinom debelega črevesa lahko povzroča komplikacije in je potrebna odstranitev po kirurški poti , v kolikor ni na razpolago mikobakterij .

To pomeni tudi to , da se tvori samo tolikšna skupina mikobakterij , kot jo bomo potrebovali kasneje za razgradnjo tumorja .

So eden izmed glavnih sestavnih delov celične stene mikobakterij - z inhibicijo sinteze mikolnih kislin torej delujemo specifično baktericidno.

Razvoj je šel v smeri razlikovanja izolatov mikobakterij z molekularnimi metodami.

Počasnejša rast mikobakterij je posledica prisotnosti mikolne kisline, ki zmanjša prepustnost celične stene tako za hranila kot tudi za protimikrobne snovi.

Poznavanje strukture celične stene mikobakterij je pomembno z vidika razumevanja delovanja zdravilnih učinkovin za zdravljenje tuberkuloze in odkrivanja novih tarč za zdravila.

Posledica dolgotrajnega in za pacienta obremenjujočega zdravljenja je hitri razvoj sevov mikobakterij, pa tudi ostalih bakterij, ki so odporni na zdravila.

Posebnost mikobakterij je njihova z lipidi bogata celična stena, poglavitni del katere sestavljajo mikolne kisline.

Po drugi strani je šel razvoj v smeri enostavnejših in hitrejših metod za razlikovanje mikobakterij.

Obstajajo patogene, pogojno patogene in nepatogene vrste mikobakterij.

Nove smernice bolje opredeljujejo režime in trajanja zdravljenja, upoštevajo odpornost netuberkuloznih mikobakterij na učinkovine in težavnost klinične slike.

Nepričakovani vsakdanji vir mikobakterij in tuberkulinov so kravje mleko in mlečni izdelki , predvsem koncentrirani , kot sta sir in maslo .