Možno je tudi, da je bila kakšna druga struktura napačno prepoznana kot mikorizna struktura (npr. artefakti pri barvanju korenin) tekom mikroskopiranja.

Mikorizna odzivnost rastlinskih vrst je lahko ključnega pomena za obnovo travniških rastlin, ki so izpostavljene pogosti defoliaciji.

Mikorizna kolonizacija lahko povzroči spremembe v strukturi in morfologiji koreninskega sistema gostiteljske rastline, kar lahko vpliva na razvoj patogenov.

Mikorizna kolonizacija kmetijskih rastlin lahko pomembno vpliva na rast in sprejemanje hranil ter posredno na pridelek.

Mikorizna kolonizacija je, poleg drugih dejavnikov, odvisna tudi od razmer hranil v substratu, predvsem od dostopnosti dušika in fosforja.

Mikorizna kolonizacija je bila podobna kot pri kontroli.

Ko mikorizna gliva najde korenino rastline , požene med njene celice in se vgradi v njih .

Iz teh rezultatov lahko zaključimo da prisotnost lipid-vezavnih proteinov ne korelira z načinom rasti glive (mikorizna ali nemikorizna).

Hipotezo, da mikorizna kolonizacija vpliva na večjo rast in rodnost smo le delno potrdili.

Boletus edulis je mikorizna goba , se pravi da raste v simbiozi z določenimi vrstami dreves .

Običajno je mikorizna goba s smreko, lahko pa tudi z bukvijo, brezo ali pritlikavo vrbo.

Kot vse mlečnice je tudi kolobarčasta mlečnica mikorizna gliva, ki raste predvsem pod hrasti in kostanji.

Je mikorizna vrsta in raste v mešanih gozdovih, najpogosteje v bližini bukve.

Je mikorizna goba, ki se pojavlja od avgusta do novembra pod bukvami.

Je mikorizna gliva, ki tvori simbiozo z listavci kot so bukev, hrast in gaber.

Zato v nadaljevanju namesto izraza mikorizna kolonizacija uporabljamo izraz glivna kolonizacija .

Za kalitev semen je potrebna mikorizna gliva ali alternativa , asimbiotsko gojenje v in vitro razmerah .

Ugotavljali smo tudi ali in kako mikorizna kolonizacija vpliva na rastno dinamiko in fiziološki odziv na okoljske dejavnike .