Projekt uvaja tudi dinamično upravljanje prometa, kjer se število pasov spreminja glede na čas dneva, ter spodbuja mikromobilnost in električna vozila.

Pričakuje se, da bo imela mikromobilnost vse pomembnejšo vlogo v prometnih sistemih.

Pojavljati so se začele tudi nove oblike prevoznih sredstev v mestih, tako imenovana mikromobilnost, kot sta izposoja skirojev/koles in souporaba avtomobilov.

Mikromobilnost s svojo privlačnostjo povečuje zanimanje za trajnostne oblike mobilnosti, hkrati pa predstavlja močno konkurenco uporabi osebnega avtomobila.

Zdaj razmišljamo, da je za nas pomembna tudi mikromobilnost.

Mikromobilnost ne bo pomembna samo pri prevozu oseb, ampak tudi pri prevažanju paketov znotraj ozkega mestnega jedra z električnimi dostavnimi kolesi.

T. i. mikromobilnost je danes več kot očitno trend na področju osebne svobode, lahka prevozna sredstva pa zadnji krik mode.

Sodobna mikromobilnost ne prinaša le prednosti temveč tudi izzive.

Mikromobilnost, skupni imenovalec za različna osebna prevozna in dostavna sredstva – vse pogosteje na električni pogon –, predstavlja rastoč fenomen v mnogih evropskih mestih.

Mikromobilnost je nov trend, ki se mu bo težko izogniti.

Ljudje mikromobilnost pospešeno posvajamo, saj vsaj deloma rešuje izzive sodobnega časa.

Zavarovanja za mikromobilnost krijejo odgovornost do tretjih oseb, nezgode voznika in poškodbe e-skiroja.

Pomembno tveganje pomenijo tudi litij-ionske baterije, ki se uporabljajo v napravah za mikromobilnost in v hranilnih energije.

Natrijeva baterija naj bi bila primerna za hranilnike in za mikromobilnost, celo za male avtomobile, lahke dostavnike in za gradbeno mehanizacijo.

Mikromobilnost se spodbuja in je ne bi smeli ovirati.

Mikromobilnost postaja vse pomembnejši del prometa, zlasti v mestih.

Kaj bo treba še narediti, da bo mikromobilnost še bolj varna?