Analiza mikronukleusov in vitro je preskus genotoksičnosti za odkrivanje mikronukleusov v citoplazmi
Njegovo genotoksično delovanje so beležili tudi v testu na celicah mišjega limfoma in v testu na mišjih mikronukleusih
kromosomske aberacije na celicah ovarijev kitajskega hrčka (CHO – Chinese Hamster Ovary) in pri testu mikronukleusa
določi na podlagi številnih meril, kakor je na primer z odmerkom povezano povečanje števila celic z mikronukleusi
je na primer s koncentracijo povezano povečanje ali statistično značilno povečanje števila celic z mikronukleusi
Določanje nezrelih (polikromatičnih) eritrocitov z mikronukleusi v periferni krvi je enako sprejemljivo
Sorafenib ni bil genotoksičen pri Amesovem testu, niti in vivo v poskusu na mišjih mikronukleusih.
izvesti preskus in vivo na somatskih celicah (metafazne analize na kostnem mozgu glodavcev ali preskus mikronukleusov
genotoksičnosti, vključno z bakterijsko reverzno mutacijo (Ames test), mišjimi limfomi, s podganjimi mikronukleusi
Obdobja tretiranja in odvzema celic za analizo mikronukleusov in vitro
Tega učinka niso potrdili in vivo pri testu mikronukleusa pri miših in pri testu nenačrtovane sinteze
se eritroblast iz kostnega mozga razvije v polikromatični eritrocit, se jedro izvrže; kakršen koli mikronukleus
Postopek označevanja in hibridizacije se lahko uporabi v primeru povečanega nastajanja mikronukleusov
metode, kot je uporaba kinetohornega protitelesa, za ugotavljanje, ali mikronukleusi vsebujejo cele kromosome
Povišano izražanje mikronukleusov odraža nastajanje prelomov kromosomov ali pa nepravilno ločevanje kromosomov