Zahtevi sta izpolnjeni pri pozitivno nabitih mionih µ+ , ki nastajajo pri preprostem dvodelnem razpadu pionov ⇡ + ⇡ + ! µ+ + ⌫ µ , kjer je ⌫µ mionski nevtrino.

V zunanjem delu detektorja se nahaja mionski spektrometer z dodatnim magnetnim sistemom, namenjen meritvi gibalne količine mionov.

V ta namen se uporabljajo kalorimetri in mionski sistemi.

V naslednjem podpoglavju bomo na kratko predstavili mionski trkalnik, na katerem bi bilo meritev potencialno mogoče izvesti.

V naravi so poznani trije nevtrini: elektronski, mionski in tauonski.

V mioniju sta elektronski in mionski spin med seboj sklopljena preko hiperfine interakcije.

V istem skupku sta lahko tudi mionski mesti, ki nista neposredno povezani.

To je eden od razlogov, da smo za naše delo izbrali mionski trkalnik in začetno stanje z dvema fotonoma.

Tako elektronu pripada elektronski nevtrino , mionu mionski nevtrino , in tauonu tauonski nevtrino .

Sprememba pogoja vpliva na število signalnih dogodkov in dogodkov ozadja tako za elektronski kot za mionski kanal.

Pulzni mionski snopi se dobro obnesejo pri raziskavah šibkih magnetnih signalov.

Pod-detektorji so po vrsti: notranji detektor, kalorimeter (zgrajen iz večih posameznih kalorimetrov z različnimi funkcijami) in mionski spektrometer.

Mionski trkalnik je trenutno šele v fazi načrtovanja.

Mionski spektrometer uporablja podobne metode sledenja kot notranji detektor in meri potek mionskih trajektorij pod vplivom močnega magnetnega polja.

Mionske lastnosti meri zadnji izmed podsistemov detektorja, mionski spektrometer (ang.

Kompaktni mionski solenoid je prav tako detektor za splošno uporabo.

Analogno z elektroni in elektronskim nevtrinom obstaja tudi mionski nevtrino , ki ga navadno označujemo z ν µ.

Analogno lahko izrazimo izkoristka za mionski razpadni kanal.