Črni močeril ali črna človeška ribica znanstveno ime Proteus anguinus parkelj je jamska dvoživka podvrsta
Vedenjske raziskave močerila so pokazale da je na svetlobo občutljiva njegova koža ref name HA R S
Tako kot drobnovratnik in večina drugih jamskih živali je tudi človeška ribica oziroma beli močeril brez
rodov, zlasti rakov in pijavk, med drugim jamskega trdoživa z Janezom Matjašičem in podvrsto črnega močerila
zanimiva človeška ribica Proteus anguinus nedavno pa je bil odkrit njen enkratni novi sorodnik črni močeril
Današnji črni močeril se je v podzemlje bodisi preselil zelo pozno, ali pa je bil v svojem bivališču
Funkcionalna morfologija pinealnega organa močerila Proteus anguinus Amphibia Proteidae
kjer skupaj odkrivamo skrivnosti dolgoživosti močerila in njegove izredno varčne izrabe njegovih energetskih
Dobliče poznane po jezeru kjer živi ogroženi črni močeril so le eden od ciljev izleta po Beli krajini
Čutnice so zelo kompleksno strukturno in funkcionalno usmerjene zaradi česar bi lahko močeril zaznaval
človeške ribice je nominalna, njeno znanstveno ime je Proteus anguinus anguinus druga podvrsta je črni močeril
Večina sorodnikov močerila močeradi in pupki žabe ima ličinke vodi po preobrazbi metamorfozi pa gre odrasla
širjenju znanja tudi tako pomembnih vrednotah kot je naravna dediščina katere pomemben del je ravno črni močeril
kontrolne regije in sosednjih odsekov mitohondrijske DNA smo ugotovili veliko genetsko raznolikost močerila
In prav črni močeril je po besedah Andreja Hudoklina novomeške območne enote zavoda za varstvo narave