Jerina se ni več smejal, župan Frfila je namršil obrvi.
Postal je osupel pred durmi, namršil je obrvi, ozrl se je po gospodarju, po družini.
In zdajci je namršil obrvi.
Dala sem ji za poduhat limono se je takoj namršila hehe
Učitelj Šviligoj, ki je bil učen, je namršil obrvi.
Knez se je namršil in trdo pogledal župana. »Ne govorimo o plačilu!
« je grof namršil obrvi.
« je ponavljal pater Pavlin, in obrvi so se mu namršile. »Svetogorska mati božja jih ni videla rada.
Štacunar je namršil obrvi; očividno mu Urbanovčevo vprašanje ni bilo po volji.
mršiti, namršiti (čelo) * (na)mrščiti.
Stric je pogledal z začudenimi očmi, namršil je obrvi in obraz se ni več sprijaznil: „He, v mesto, v
Majer je namršil obrvi in se je ozrl nanj, ves zlovoljen.
« Redar je namršil obrvi. »O kom
od sebe, da se je Borut opotekel. »Enkrat sem ti že rekel, da mi ne hodi pred oči,« je govoril in je namršil
Dobravec je namršil obrvi in stopil korak naprej.