Četudi so sintetične pore obstojnejše, biološke nanopore zaradi svoje natančno definirane velikosti omogočajo boljšo ponovljivost in manjši šum pri merjenju električnega signala.

Zaznavanje z nanoporami (angl. nanopore sensing) je analitska metoda, ki omogoča detekcijo posameznih molekul različnih analitov.

Zaradi negativnega naboja nukleinskih kislin je učinkovitost njihovega vstopa skozi nanoporo zagotovljna že, ko ima lumen nanopore pozitivni naboj.

Za nadaljnjo miniaturizacijo in zmanjšanje detekcijske meje so se kot primerne izkazale biološke nanopore.

V razvoju so tudi t. i. trdne (angl. solid-state) nanopore.

V primerjavi s sintetičnimi nanoporami so biološke nanopore manj robustne, kažejo pa večjo ponovljivost zaradi definiranega premera.

V kasnejših letih so razvili različne nanopore, ki omogočajo različne funkcije.

Te so izdelane v tankih anorganskih ali plastičnih membranah, kar omogoča, da imajo nanopore večje dimenzije, do nekaj sto nm.

Spontana vstavitev nanopore v membrano je povzročila značilno spremembo izmerjenega signala.

Razmah inovativnih načinov funkcionalizacije se nanaša tako na trdnofazne in hibridne kot tudi proteinske nanopore.

Proteinske nanopore se lahko s tehnikami proteinskega inženiringa prilagodi do angstromske ravni natančnosti.

Poleg nanožic in nanoslamic se med nanostrukturami za dostavo genskega materiala uporabljajo še nanokanali, imenovani tudi nanopore.

Poleg bioloških nanopor so v uporabi tudi umetne nanopore v trdni snovi (ang. solid-state nanopores).

Po zaključenem postopku solubilizacije por je raztopina vsebovala nanopore, posamezne monomere in proste lipide.

Navkljub napredku se proteinske nanopore še ne uporabljajo za določanje zaporedij proteinov.

Naravne nanopore je z metodami proteinskega inženiringa mogoče preurediti tako, da pridobijo izboljšane in tehnološko uporabne lastnosti.

Nanopore so zasnovane na podlagi por, ki jih najdemo v membranah bakterij.

Nanopore so lahko sestavljene iz več različnih materialov.

Nanopore so lahko biološke ali pa na trdih nosilcih.

Nanopore nam omogočajo analizo značilnosti transporta molekule preko membrane, konformacije, zvijanja, velikosti, določanje sekvence in kemijskih modifikacij.