Po dodatku izhodnega reagenta nastalemu NaOEt smo tako dobili nukleofilni natrijev fenolat, ki je bil potreben za uspešno izvedbo naslednje stopnje sinteze.

NaOEt dodamo spojini 1a (m = 9,7 g) in refluktiramo 2 dni.

Tako smo dejansko dodali manj NaOEt kot bi naj , dodali smo nečistoče , ki so vplivale na čistoto poznejše bronze .

Prav tako smo z optimiziranim postopkom prihranili na času, saj in situ sinteza NaOEt ni bila potrebna.

V prvi stopnji smo z dodatkom etil trifluoroacetata k acetilfuranu ob prisotnosti močne baze (NaOEt) dosegli tvorbo 1,3-dikarbonilne spojine.

Nato smo vanjo s pomočjo kapalnika po kapljicah dodajali sveže pripravljeno raztopino NaOEt v abs.

NaOEt smo pripravili tako, da smo v bučko z okroglim dnom dodali EtOH b.v.

Nato smo v raztopino 2-cianoacetamida v absolutnem etanolu s kanulo po kapljicah dodali prej pripravljen NaOEt.

Vendar zaradi hitrega reagiranja z vlago še pred reakcijo dodatnega NaOEt s prekurzorjem razpade .

Reakcija brez dodatka (zelena), reakcija z dodatkom 10 mol % NaOEt (modra), reakcija z dodatkom 10 mol % trifluoroocetne kisline (rdeča).

Suspenzijo smo mešali na magnetnem mešalu pri 50 ºC, dokler nismo porabili celotne količine pripravljenega NaOEt.

Pripravili smo in situ NaOEt iz natrija in etanola pod pogoji refluksa.

NaOEt je močna baza, ki v prvi stopnji odcepi šibko kisli proton iz α C-atoma 2-cianoacetamida (slika 9) [63, 64].

Najprej smo pripravili natrijev etoksid (NaOEt) iz natrija in absolutnega etanola.

Torej , potrebno je dodati manj dodatnega NaOEt in bronza bo čistejša .

Le dodatek NaOEt je za 4 % manjši od teoretične vrednosti z upoštevano čistostjo .

Reakcijo izomerizacije smo poskusili izvesti tudi s komercialno dostopnim NaOMe, vendar smo imeli enake težave, kot če smo NaOEt pripravili sami.

Nato in-situ pripravimo NaOEt po enakem postopku kot prej.