V skupini bolnikov z neishemično kardiomiopatijo rutinske biopsije ali drugih slikovnih preiskav za dokončno opredelitev etiologije bolezni nismo opravili.

V naši raziskavi smo pri vseh bolnikih opravili koronarografijo in bolnike razdelili v skupini z ishemično in neishemično kardiomiopatijo.

Sklepamo, da so področja hiberniranega miokarda pri teh bolnikih sorazmerno manjša in razporejena drugače, kot pri bolnikih z neishemično kardiomiopatijo.

Pri bolnikih z neishemično kardiomiopatijo smo izmerili tudi globalni čas relaksacije levega prekata in ga primerjali z ehokardiografskimi parametri diastolične disfunkcije.

Podatkov o tovrstnem učinku zdravljenja pri bolnikih z neishemično kardiomiopatijo nismo našli v literaturi.

Pri bolnikih z neishemično dilatativno kardiomiopatijo funkcija desnega prekata pomembno korelira z viabilnostjo prekatnega pretina .

V strokovni literaturi so dostopne raziskave pri bolnikih z neishemično dilatativno kardiomiopatijo, kjer so dokazali izboljšanje perfuzije v področjih aplikacij matičnih celic 52.

V raziskavo smo vključili 58 bolnikov z neishemično in ishemično kardiomiopatijo, ki so ustrezali vključitvenim kriterijem.

Pri 38 bolnikih z neishemično kardiomiopatijo smo preučevali vpliv presaditve matičnih celic na diastolne parametre .

Največ bolnikov je imelo neishemično kardiomiopatijo (n = 40; 60,6 %), kamor sodijo bolniki z dilatativno, spongiformno, antraciklinsko ali valvularno kardiomiopatijo in miokarditisom.

Tip bolezni torej ni statistično značilno vplival na razlike v količini EPC v vzorcih bolnikov z ishemično oz. neishemično obliko bolezni.

V raziskavo smo vključili zaporedne bolnike z neishemično in ishemično dilatacijsko kardiomiopatijo, ki so bili predvideni za zdravljenje s CD34+ matičnimi celicami.

V raziskavo smo vključili bolnike iz registra zdravljenih s celicami CD34+, z ishemično in neishemično kardiomiopatijo in znižanim iztisnim deležem levega prekata.

Analizirali smo elektromehansko neskladje in njegov vpliv na repolarizacijo ventrikov pri bolnikih z neishemično dilatativno kardiomiopatijo ( DCM ) .

Pregledni članek povzema dolgoročne klinične učinke in verjetne mehanizme delovanja CD34 ( + ) celične terapije pri bolnikih z neishemično dilatativno kardiomiopatijo .

Podatkov iz raziskav o vplivu CD34+ celic na diastolično disfunkcijo pri bolnikih z neishemično kardiomiopatijo v literaturi nismo našli.

Ugotovili smo, da učinek zdravljenja s CD34+ celicami ni enak pri vseh bolnikih z neishemično kardiomiopatijo.

Tabela 11: Povprečne količine in srednje vrednosti zbranih celic glede na ishemično in neishemično obliko bolezni.

Primerjava transendokardne in intrakoronarne transplantacije celic CD34 + pri pacientih z neishemično dilatativno kardiomiopatijo .

Analizirali smo povezavo med sladkorno boleznijo in inzulinsko rezistenco ( IR ) in odgovorom na celično terapijo pri bolnikih z neishemično dilatativno kardiomiopatijo ( DCM ) .