NFRD zahteva, da podjetja razkrijejo informacije v obsegu, ki je potreben za razumevanje razvoja, uspešnosti, položaja in vpliva dejavnosti oziroma podjetja.

NFRD pa torej ne velja za majhna in srednja podjetja, razen če kotirajo na borzi.

NFRD je dopuščala precej možnosti glede uporabe standardov ali okvirov poročanja, prav tako ni določila zahtev glede razkritij.

NFRD narekuje, da subjekti javnega interesa z več kot 500 zaposlenimi vključijo nefinančno izjavo v svoje letno poročilo.

NFRD (2014) prepoznava, da ima vključevanje deležnikov pomembno vlogo pri izboljšanju preglednosti in odgovornosti podjetij glede nefinančnih vprašanj.

NFRD organizacijam, ki kotirajo na borzi in imajo več kot 500 zaposlenih, nalaga dodatne zahteve po razkritju.

NFRD je dodatek računovodske direktive in je bila sprejeta leta 2014.

Zaradi pomanjkljivosti glede primerljivosti, doslednosti in zanesljivosti informacij in omejenega števila podjetij, ki so bila zavezana poročati, je bila NFRD večkrat kritizirana.

Ker poročanje po NFRD ni bilo standardizirano, so organizacije lahko izbirale med različnimi mednarodnimi, evropskimi ali nacionalnimi okviri za pripravo nefinančnih poročil.

Namen direktive NFRD je zagotoviti, da podjetja sprejemajo odgovorne odločitve in vodijo svoje poslovanje v skladu z družbeno odgovornimi načeli.

Na podlagi direktive NFRD morajo organizacije javno razkriti dokumente, vključujoč letna poročila, integrirana in trajnostna poročila, v različnih kategorijah razkritja.

Cilj NFRD je torej povečati preglednost podjetij glede okoljskih, socialnih in upravljavskih vidikov ter s tem spodbujati odgovorne poslovne prakse.

Kljub zavezujoči naravi je NFRD podjetjem dopuščala znaten manevrski prostor, saj ni predpisala enotnega standarda ali sektorskih seznamov kazalnikov.

Iz poročanja izvzema tudi hčerinska podjetja, katerih matično podjetje je že predložilo konsolidirano poročilo v skladu z zahtevami NFRD.

Ker NFRD ni predpisovala uporabe nobenega posebnega standarda, je bila med trajnostnimi poročili organizacij prisotna visoka stopnja heterogenosti.

V evropskih državah je za povečanje stopnje trajnostnega poročanja služil prenos NFRD v nacionalni zakon držav članic.

Obseg zahtev NFRD in dodatne zahteve:  dodatne informacije glede neopredmetenih sredstev,  poročanje o ciljih in napredku.

NFRD in CSRD, sta bistvenega pomena za predmetno magistrsko delo in sta podrobneje predstavljeni v nadaljevanju.

CSRD je januarja 2024 nadomestila takrat veljavno NFRD ter razširila število podjetij, zavezanih k poročanju, in obseg poročanih informacij o trajnosti.

Posvetovanja leta 2020 o pregledu direktive NFRD so poudarila, da ta množica možnih standardov povzroča zmanjšano primerljivost in preglednost informacij.