molk in strah v obrazu jo znova oplaši.
Toda oplaši jo zopet Tine:
Valptu je že na jeziku, da bi jo začel vabiti in miriti, pa ga še oplaši dvom:
Janezov molk in strah v obrazu jo znova oplaši.
In jaz naj se oplašim in zbežim po svetu. Kajpada! Kar takole: Hišo daj in pojdi, beračit!
A to ga ne oplaši, še naprej grozi Lambergu, da mu vzel glavo. − Popoldne sta se podala junaka na odprto
Mrzli vsprejem Gregca oplaši da ne zine nì besedice
oplašim in vsega je konec. Zato
Ah, vas skupaj ne oplaši
zares hočem, me ne oplaši nič na svetu.
Joca posveti nad jamo gorečo butaro kar volka silno oplaši in pravi ‚ Sedajle
da mu zagrozi in zažuga ter ga tako oplaši in zadrži
Lastna senca skoraj jo oplaši,
De v nédru mi oplaši žlahtno serce. —
Ne oplaši se če tudi se nesrečni kmalo ne oživi