Vključitev optometristov v javne zdravstvene sisteme prinaša tudi nekaj pomislekov, ki so povezani z neenotno regulacijo poklica in izobraževalnimi standardi.

Vključitev optometristov je smiselno ustrezno evalvirati, da se lahko ustrezno presodi , ali je ukrep vključitve optometristov uspešen.

Vključevanje optometristov na druge ravni oskrbe vida (na sekundarno in terciarno raven) je zaenkrat manjšinsko.

Vključenost optometristov v javni zdravstveni sistem je omejena.

V četrtem, raziskovalnem poglavju so predstavljeni podatki, metodologija in rezultati kvalitativne raziskave o smiselnosti vključitve optometristov v slovenski javni zdravstveni sistem.

V teoretičnem delu sem uporabila tudi primerjavo praks različnih, predvsem evropskih držav glede vključevanja optometristov v javne zdravstvene sisteme.

V tem poglavju bom predstavila kritično presojo vključitve optometristov v slovenski javni zdravstveni sistem.

V okviru kvalitativne raziskave presoje vključitve optometristov v slovenski javni zdravstveni sistem sem zbrala primarne kvalitativne podatke.

V nadaljevanju so opisane prakse, v katerih se je vključitev optometristov v zdravstveni sistem izkazala za pozitivno.

V evropskih državah je prisotnih veliko razlik glede stopnje vključenosti optometristov v nacionalne zdravstvene sisteme.

V delu sta narejena pregled učinkov vključitve optometristov v tujini in pregled prisotnosti optometrije v evropskih državah.

V delu so zajeta tudi priporočila in predlogi za vključitev optometristov v slovenski javni zdravstveni sistem.

To pomeni, da lahko vključitev optometristov pripomore k optimizaciji izdatkov, ki so potrebni za financiranje oskrbe vida.

To lahko kaže na preferenco za uvrstitev optometristov na primarno raven.

Starajoča se populacija in spreminjajoča se demografija tako zahtevata učinkovito sodelovanje usposobljenih optometristov za preprečevanje okvar vida.

Raziskava je zajela oceno udeleženih optometristov glede kakovosti storitev, ki jih optometristi nudijo v svojih očesnih ambulantah.