Da ga je doletela osoda kmal drugi dan po boju pod Beligradom
Zdaj ko me je ta čudna osoda doletela in sem tu bolan ležal videl sem kaj dobra ženska premore
„Če sabo vzamem Milico,“ pravi, „storim to le zaradi tega, da jo rešim bridke osode.“
Žalostna od nekdaj osoda je bila slovanska,
mislih vidiš Globocih skrbi polnega očeta solze materi očeh na vagi Je naše hiše velika osoda Detinskih
Vaš nežni čut je preslab da bi mogel prenašati udarce nemile moje osode
Tvoje srce Preljubi moj otrok ne osoda
Odgovorili ste mi, da kdor ima dragocénega ptiča, a ga ne zna držati, da si je sam kriv svoje osode.
od tega trenutka odvisna vsa sreča ali nesreča, cela osoda,
Ko Jeličin oče zvé osodo svoje hčere, ni se ne razjokal,
Tudi Davroslavu je osoda ta dva mesca pripravila riprosto življenje
žalostna osoda. kakoršna je zadela polabske,
Me pahnula osoda ojstra je.
ampak ostal je svoji službi zvest na mestu akopram nij bil gotov da ga tudi njega ne zadene nemila osoda
„To sem vam le povedal, da bi čutili z mano, kakó zdihujemo vsi pod osodo, kako je tudi naše serce njenim